Molitev ob jaslicah

Jaslice so stale v cerkvi in pred njo že nekaj dni pred božičem. Ljudje so hodili mimo, gledali, spraševali, komentirali. Prišli so tudi otroci s starši in skupina iz vrtca. Jaslice, ki ste jih doma postavili s pomočjo vaših otrok, še bolj pritegnejo k sodelovanju in otroci so zelo domiselni in iznajdljivi. Opazujejo, sprašujejo. Prav je, da jih spodbujamo, jim pripovedujemo zgodbo o Jezusu in jim nazorno pojasnimo, kaj upodabljajo jaslice. Na njihova mnoga vprašanja odrasli včasih ne znamo odgovoriti. Saj tudi odrasli jaslic ne razumemo. Preprostost in zapletenost Božjega rojstva na svet je skrivnost ljubezni Boga do človeštva. Kar nas vabi in kliče k molit-vi: Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si se, Bog, rodil med nami kot človek! O tem pojemo v božičnih pesmih in obhajamo pri boži-čni in pri vsaki maši. – Najbolj preprosto lahko rečemo, da je moli-tev pogovor z Bogom. Marija, mati Jezusova, nas uči, kakšen naj bo ta pogovor: ona se je z dojenčkom, potem otrokom in odraslim Sinom, pogovarjala v preprosti govorici vsakdanjega življenja v družini, pri običajnih opravilih v hiši in zunaj. Pos-kusi tudi ti ob jaslicah nagovoriti Jezusa, to dete. Govori mu tako, kot si kdaj ogovoril svoje naj-manjše; govori mu kot sošolcu in najstniku, svojemu vrstniku; pogovori se z njim kot z odraslim možem. In to bo tudi tvoj pogo-vor z Bogom, tvoja molitev. (župnik)