Preskoči na vsebino


ČIŠČENJE IN KRAŠENJE CERKVE

Vsem, ki z razumevanjem in pripravljenostjo čistite in krasite, se najprej lepo zahvalim. Po ustaljeni navadi po vaseh očistijo in okrasijo cerkev tisti, po katerih namenu bo tam sveta maša; za župnijsko cerkev pa skrbijo iz vseh vasi po razporedu (dejansko redno le iz Knežaka in Bača; vabim tudi iz Koritnic in Šembij). Želim podati nekaj priporočil za čiščenje in krašenje. Čiščenje: redno ali tedensko se pomete cerkev, kapelo, kor, zakristijo  in dvorišče pred cerkvijo z dostopi; obrišite tudi prah s klopi in pajčevino. Izredno (pred prvim obhajilom, birmo … ): suho se obriše oltarje in kipe, svečnike, viseče in druge luči, očisti pajčevino pod stropi in na lestencih. Krašenje: izberejo naj se primerne posode, ki naj bodo zadosti velike, da ima cvetje potrebno količino vode (ne le za en dan, saj se krasi za ves teden). Če se uporabi goba za cvetje, naj bo ob njej v posodi vedno še nekaj prostora za vodo. Če se posoda postavi na prt, čemur se je dobro čim bolj izogibati, naj se uporabi primeren podstavek, da se prt zaščiti. Že izrabljene  gobe damo v smeti, staro cvetje v kompost na farovški vrt (levo za leseno ogrado). Prednost dajemo sezonskemu domačemu ali travniškemu cvetju pred kupljenim, tujim; s količino cvetja ne pretiravamo, tudi ko je po vrtovih dovolj cvetja, še zlasti ob navadnih nedeljah. Izberemo kvalitetnejše cvetje, ki je na začetku cvetenja, da ne bo čez dan ali dva že ovenelo. V pripravljene posode s cvetjem ne pozabimo doliti vode. Če je cvetje od prejšnjega krašenja še dobro, ga le ohranimo - zlasti v zimskem času. Kadar primanjkuje cvetja, je mogoče okrasiti le s kakšnim šopkom iz zelenja. Cvetja v cerkev nikoli ne postavljamo zato, da bi se s tem hvalili mi sami ali da bi bilo dano tja le za občudovanje: šopek in vsa okrasitev nas vodita k bistvu, ki je dogajanje svetih skrivnosti v tekočem bogoslužnem in koledarskem obdobju. Zato s cvetjem in okrasitvijo ne zakrivamo in pokrivamo ampak kažemo in vodimo; ne odtegujemo pozornosti od obhajanja zakramentov, molitve in čaščenja, ampak z vidnim peljemo pozornost k nevidnemu, središčnemu! V cerkev zato sodi živo cvetje pred rezanim ali pred olesenelim - suhim (plastično sploh ni za v cerkev!); domače ali poljsko oz. gozdno cvetje pred kupljenim; pa tudi: bolje manj kot preveč! Uporabimo lahko tudi cvetje od pogrebov, če ga domači pred pogrebom poklonijo kot dar cerkvi (vendar ne pretiravajmo v količini in izberi določenih cvetic ali aranžmajev – npr. krizanteme sodijo v cerkev samo v začetku novembra). – Okrasimo vedno središče cerkve, ki je oltar, kjer se daruje sveta maša; vendar tako, da cvetje s svečniki, križem in ostalo oltarno opremo (mikrofon, stojalo za mašno knjigo) sestavlja celoto; boljše je postaviti cvetje pred oltar kot pa na oltarno mizo; če se šopke vendar postavi na površino pokrito s prtom, je potrebno podstaviti zaščito pred vlago (polivinil); na tabernakelj nikoli ne postavljamo cvetja! Tudi vsa druga mesta okrasitve v cerkvi ne smejo pretehtati središčnosti daritvenega oltarja! V adventnem in postnem času cerkva ne krasimo. V adventu je cvetje primerno le pred Marijo, v postu pa ikebana ali šopek iz trnja pred križem. Praznična okrasitev npr. za prvo obhajilo, birmo, poroko pa tudi za božič, veliko noč … ima svoje posebnosti, ki jih velja spoštovati in upoštevati! 




Print Friendly and PDF