{"id":19,"date":"2018-09-25T09:27:00","date_gmt":"2018-09-25T09:27:00","guid":{"rendered":"https:\/\/zupnija-knezak.rkc.si\/?page_id=19"},"modified":"2021-06-26T22:28:29","modified_gmt":"2021-06-26T20:28:29","slug":"zupnijska-kronika","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zupnija-knezak.rkc.si\/index.php\/zupnijska-kronika\/","title":{"rendered":"\u017dupnijska kronika"},"content":{"rendered":"
\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1996 –<\/strong> \u00a0\u00a0… je na\u0161i domovini izrazil svojo ljubezen s poljubom zemlje, visokega gosta je pozdravil predsednik\u00a0 Milan Ku\u010dan, navzo\u010di so bili tudi vsi slovenski \u0161kofje, apostolski nuncij, diplomatski zbor in pa kak\u0161nih 200 ljudi iz cele Slovenije. Pape\u017e je bil vesel, da je “prisr\u010dno dobrodo\u0161lico obogatil glas zvonov”, ki so ob uri njegovega prihoda zapeli po vsej slovenski domovini. Z letali\u0161\u010da se je pape\u017e odpeljal na Brezje k Mariji Pomagaj, od tam pa v slovensko prestolnico in stopil v ljubljansko stolnico. Sobota, 18. maja, se je za\u010dela s podoknico v nad\u0161kofijskem dvorcu in vo\u0161\u010dilom otrok ob pape\u017eevem 76. rojstnem dnevu. Sledila je ma\u0161a na hipodromu v Sto\u017eicah, ki se je je udele\u017eilo okrog 105.000 vernikov, prisotnih je bilo 50 \u0161kofov, 450 duhovnikov in 1.000 ministrantov. Po ma\u0161i se je obisk nadaljeval v Zavodu sv. Stanislava. Popoldne je sledilo sre\u010danje z mladimi na letali\u0161\u010du v Rakitniku pri Postojni. V nedeljo, 19. maja, je pape\u017e obiskal mariborsko \u0161kofijo. Ma\u0161o je imel blizu dvorca Betnava, udele\u017eilo se je je okrog 100.000 ljudi. Po ma\u0161i je obiskal mariborsko stolnico in molil na Slom\u0161kovem grobu. V Vatikan se je vrnil z mariborskega letali\u0161\u010da. 22. maja je imel pape\u017e v Vatikanu pri splo\u0161ni avdienci govor o obisku v Sloveniji. Med drugim je dejal: \u00bbZ gotovostjo lahko povemo, da je razvoj slovenske kulture tesno povezan s kr\u0161\u010danstvom, za\u010den\u0161i prav z jezikom, prisotnim v pisnih dokumentih iz 10. stoletja, ki vsebujejo katehetska in pridigarska besedila. Kr\u0161\u010danstvo je pri\u0161lo v Slovenijo iz Rima, zato v slovenski kulturi zahodna sestavina prevladuje pred vzhodno. To potrjujejo tesne vezi, ki obstajajo od samih za\u010detkov procesa oblikovanja cerkvenega in kulturnega \u017eivljenja z navedenimi sredi\u0161\u010di v Ogleju in Salzburgu. Med mojim obiskom sem vse to \u0161e posebej naglasil, posebno \u0161e med sre\u010danjem s kulturniki in znanstveniki v Mariboru. Slovenska kultura je stara kultura, ki je tako na znanstvenem kot na podro\u010dju ljudskih izro\u010dil o\u010ditno zaznamovana z zahodnim zna\u010dajem. To se je jasno pokazalo v bogoslu\u017enih slavjih; in je nadalje zelo mo\u010dno pri\u0161lo do izraza med nepozabnim sre\u010danjem z mladimi v Postojni. Mladi, dedi\u010di te kulture, so poklicani, da jo izro\u010dijo rodovom tretjega tiso\u010dletja.\u00ab – Pape\u017eev obisk v Sloveniji je imel poleg pastoralnega tudi zgodovinski poudarek, namre\u010d obele\u017eitev 1250-letnice kr\u0161\u010danstva na Slovenskem. Leta 1996 je minilo 1200 let od oglejsko-\u010dedadske sinode, ki je za\u010drtala misijonsko in pastoralno delo med Slovenci ju\u017eno od Drave ter 1111 let od smrti slovanskega apostola sv. Metoda. Slovenci smo tedaj obhajali tudi 1000-letnico Bri\u017einskih spomenikov, najstarej\u0161ega slovenskega verskega in kulturnega dokumenta, ki je prvo …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1996 –<\/strong> \u00a0\u00a0… krstnega obreda. Pred tem dejanjem je sveti o\u010de izro\u010dil skavtom baklo, pri\u017egano ob velikono\u010dni sve\u010di, \u00a0skavti pa so jo ponesli med mlade kot “\u0161tafetno palico” \u017eive vere. Baklo so izdelali skavti v novogori\u0161kem\u00a0 stegu in v njihovem imenu jo je iz pape\u017eevih rok sprejela 15 letna skavtinja Marija. Po pro\u0161njah za vse potrebe v ve\u010d jezikih in vesoljni molitvi o\u010dena\u0161a, so mladi, oble\u010deni v narodnih no\u0161ah, prinesli svetemu o\u010detu darove primorske zemlje in njenih ljudi: sol, olj\u010dno olje, p\u0161enico v rasti, pr\u0161ut, vino, sir, \u010de\u0161nje, jabolka, prt iz idrijskih \u010dipk, narejen po meri oltarja v pape\u017eevi zasebni kapeli. Postojnski \u017eupan Josip Bajc je v spomin na kraj, kjer je obhajal svoj “najlep\u0161i” rojstni dan, pape\u017eu podaril sliko z motivom iz Postojnske jame. Sveti o\u010de se je razne\u017eil, ko je k njemu prihitelo osem otrok iz \u017eupnije Matenja vas, na katerem ozemlju je postojnsko letali\u0161\u010de, ki so nosili v rokah deset metrov dolgo kito iz \u0161marnic in mu jo ovili okrog vratu. Morje src je znova vzvalovilo v kipe\u010dem navdu\u0161enju. oglasila se je vo\u0161\u010dilna pesem: “Happy birthday to you!” Pape\u017e je v \u0161ali dejal: “Nisem vedel, da ste Ameri\u010dani. Zmeraj sem mislil, da ste Slovenci!” Mladi so mu v odgovor zapeli vo\u0161\u010dilo \u0161e v sloven\u0161\u010dini. Operni pevec Marko Kobal je svetemu o\u010detu zapel staroslovansko vo\u0161\u010dilo “Mnogaja ljeta”, vsi navzo\u010di pa priljubljeno slovensko “Kol’kor kapljic, tol’ko let”. “Hvala mladim! Hvala Sloveniji!” je ponavljal pape\u017e, ki se kar ni mogel posloviti. –\u00a0 Pozneje so zapisali, da je bilo to sre\u010danje s pape\u017eem na letali\u0161\u010du pri Postojni\u00a0 ‘\u010dustveni\u2019 vi\u0161ek prvega obiska pape\u017ea sv. Janeza Pavla II. v Sloveniji. \u0160e nekaj pomembnih pape\u017eevih besed s tega sre\u010danja: Blagor vam, mladi, \u010de bo zaupanje v Bo\u017ejo besedo mo\u010dnej\u0161e od skepticizma in predsodkov … \u010de boste dovolj pogumni, da se ne boste izogibali sre\u010danjem s Kristusom … \u010de se va\u0161 pogled ne bo zaustavil samo na povr\u0161ju stvari in oseb, ampak bo znal prodreti dogodkom v srce … Mladi, bodite ponosni, da ste del Cerkve … naj Jezus za vas postane oseba, za katero je vredno zastaviti vse \u017eivljenje. Dovolite mu, da vstopi v va\u0161e na\u010drte, v vsako va\u0161o dejavnost!\u00a0 – Sicer se je vse dogajanje za\u010delo prej\u0161nji dan, ko je pape\u017e na svoje 71. apostolsko potovanje v Slovenijo priletel z\u00a0 “belo ptico” italijanske letalske dru\u017ebe Alitalia.\u00a0 Letalo je pristalo na brni\u0161kem letali\u0161\u010du v petek, 17. maja popoldne. Ko je odli\u010dni gost po osemnajstih letih pri\u010dakovanja stopil na slovenska tla, …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1996 –<\/strong> \u00a0\u00a0Po vo\u017enji s “papamobilom” je \u0161el sveti o\u010de na \u010dudovito pripravljen oder in s koprskim \u0161kofom Metodom\u00a0 je najprej nekaj minut mol\u010de molil pred podobo Svetogorske Matere bo\u017eje. “Sveti o\u010de, obrazi mladih \u017earijo, ker morejo velikono\u010dno veselje dopolniti z radostjo, da lahko s Petrom gredo naproti vstalemu Gospodu,” je dejal \u0161kof Metod pape\u017eu v pozdrav. “Na va\u0161 76. rojstni dan, poln blagoslova iz nebes, smo zbrani tu v dru\u017einskem vzdu\u0161ju iz ljubezni do Kristusa, do bo\u017eje Matere Marije in do Vas, sveti o\u010de, da Vas poslu\u0161amo in skupaj z Vami praznujemo. Tu so mladi v sozvo\u010dju s pape\u017eem, ki jih razume, ker ima sam mladostno srce.” Te \u0161kofove besede so mladi potrdili z bu\u010dnim ploskanjem in izrekli pozdrav pape\u017eu: “Veseli smo, da ste pri\u0161li k nam. Sedaj, ko vidite, kje \u017eivimo, kak\u0161na so na\u0161a mesta in vasi, kak\u0161na je na\u0161a de\u017eela in zgodovina, kak\u0161ni smo mi, nas boste \u0161e la\u017eje razumeli in nam postali \u0161e bli\u017eji. Posebno pa smo veseli zato, ker bomo lahko z Vami obhajali Va\u0161 \u017eivljenjski jubilej.” “To je dan, ki ga je naredil Gospod”. Z besedami tega velikono\u010dnega psalma je pape\u017e Janez Pavel II. za\u010del svoj “pogovor” z mladimi. Pred tem je bilo besedno bogoslu\u017eje. Sledila so tri vpra\u0161anja, ki so jih svetemu o\u010detu zastavili zastopniki mladih na Slovenskem: radi bi vedno trdno upali, pa nas ve\u010dkrat zajame strah; kako moremo graditi Cerkev; kaj naj storimo, da bo vera navdihovala na\u0161e \u017eivljenje? Odgovore na ta vpra\u0161anja je sveti o\u010de vklju\u010dil v svoj nagovor, ki ga je za\u010del s priznanjem, da je vesel, ker lahko z mladimi praznuje svoj 76. rojstni dan. “Rojstni dan in dan krsta nas spominjata na dar \u017eivljenja in na mladost vere, ki jo Bog nenehno obnavlja. Zato se veselim, ker lahko danes z vami razmi\u0161ljam o tem, kar je najbolj zna\u010dilno za mladost, namre\u010d o smislu \u017eivljenja in o poklicanosti.”\u00a0 V drugi polovici nagovora je odgovoril na zastavljena vpra\u0161anja. Zdravilo zoper strah in vir upanja je vstali Kristus, “ki nenehno vstopa v dvorano zadnje ve\u010derje”. Cerkev moramo graditi tako, da postanemo “\u017eivi kamni” ob\u010destva, ki se s pomo\u010djo bogoslu\u017eja, kateheze in bratskega \u017eivljenja v skupnosti vedno tesneje povezuje s Kristusom. Na tretje vpra\u0161anje pa je odgovoril, da ne bo razkoraka med vero in \u017eivljenjem, \u010de “Jezus za vas postane oseba, za katero je vredno zastaviti vse \u017eivljenje. Dovolite mu, naj vstopi v va\u0161e na\u010drte, v vsako va\u0161o dejavnost.\u00ab Nagovoru je sledila potrditev v veri, ki je del …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1996 –<\/strong> \u00a0\u00a0… prej obnovila in pozlatila ak. slikarka Mira Li\u010den Krmpoti\u0107 iz Pirana. Za odrom so bili kontejnerji, eden za pape\u017ea, ki je \u017ee bete\u017een od\u00a0 starosti, bolezni in posledic atentata. Zato je bilo za njegov dostop na prizori\u0161\u010de zgrajeno osebno dvigalo. Za vse naprave, ozvo\u010denja in razsvetljavo je bil\u00a0 za to prilo\u017enost\u00a0 zgrajen elektri\u010dni dovod z lastnim transformatorjem. Vsa infrastruktura prireditvenega prostora je \u0161la na cerkvene stro\u0161ke, za kar so darovali ljudje po na\u0161ih \u017eupnijah. Ker je letali\u0161ka povr\u0161ina razmeroma mehka, so proti udiranju na dovozni stezi za pape\u017eev posebni avto\u00a0 postavili\u00a0 plo\u0161\u010de za voja\u0161ka mosti\u0161\u010da, ki jih je iz prireditvenih sredstev nabavila civilna za\u0161\u010dita.\u00a0 Prevozi, kakor tudi zavarovanje in varovanje prizori\u0161\u010da\u00a0\u00a0\u00a0 in samega dogodka, so bili za varnostne slu\u017ebe in policijo zahteven projekt.\u00a0 Da ne bi pri\u0161lo do presene\u010denj in morebitnih gro\u017eenj z atentatom, je policija \u017ee nekaj dni prej zavarovala \u0161ir\u0161e obmo\u010dje bli\u017enjih pogozdenih hribov. Na stopnicah, ki so s sprednje strani vodile na podest,\u00a0 so krasilke, pod vodstvom \u00a0piv\u0161kega \u017eupnika Slavka Hrasta, polo\u017eile iz vrtnarije sposojene lon\u010dnice, \u00a0ki so jih po kon\u010danem slavju odhajajo\u010di ljudje razgrabili in odnesli s seboj. Okrasitev je bila tudi iz poljskega \u00a0cvetja; posebno skrbno je bila izdelana dolga kita iz \u0161marnic,\u00a0 ki so jo deklice iz doma\u010de, matenjske \u017eupnije, ovile pape\u017eu okoli vratu. Na prizori\u0161\u010du je bilo poleg veliko mladih tudi okrog dva tiso\u010d pevcev primorskih cerkvenih me\u0161anih zborov pod vodstvom prof. Jo\u017eeta Tro\u0161ta ter\u00a0skoraj tiso\u010d petsto pevcev iz otro\u0161kih in mladinskih zborov.\u00a0Med njimi so sodelovali tudi pevci iz na\u0161e, kne\u0161ke, \u00a0\u017eupnije. Na vajah, nekaj dni pred dogodkom, so prisotni do\u017eiveli prav neverjeten pojav, ko se je sredi sicer zelo son\u010dnega dneva mo\u010dno poobla\u010dilo in je vse okoli padal de\u017e, le ljudi, ki so bili na prizori\u0161\u010du, ni zmo\u010dilo. \u2013 Sobota, 18. maj. Vhodi na prizori\u0161\u010de, ki so ga zasnovali za manj kot 50.000 ljudi, so se odprli ob devetih; ob enajstih se je za\u010del spored “ogrevanja” za pape\u017ea. Nastopili so mladi iz vseh treh slovenskih \u0161kofij, \u010dlani duhovnih gibanj in gostje iz sosednjih de\u017eel. Vse je povezovala pesem. Ob pol treh, dve uri pred pape\u017eevim prihodom, je stekla neposredna priprava, ki jo je “zasekala” godba na pihala iz Kopra. Pri\u010devanje mladih iz vseh treh slovenskih \u0161kofij, skavtov iz zamejstva in iz Slovenije, pa pri\u010devanje mladih Slovencev iz Koro\u0161ke in njihovih nem\u0161ko govore\u010dih vrstnikov, mladih iz Italije in iz Hrva\u0161ke – je vsaki\u010d potrdila navdu\u0161ena pesem. Generalni vikar koprske \u0161kofije Renato Podbersi\u010d je orisal pripravo Cerkve na Primorskem na obisk svetega o\u010deta. Reka romarjev ves ta \u010das ni presahnila in tako je “morje” nenehno nara\u0161\u010dalo – brez pretiravanja lahko re\u010demo, da se je do prihoda svetega o\u010deta na letali\u0161\u010de zbralo blizu 70.000 ljudi, ogromna ve\u010dina mladih. Na\u0161a de\u017eela \u0161e ni do\u017eivela tako veselega viharja, kot je bil tisti, ki je nastal, ko je med mno\u017eico pri\u0161el pape\u017e. \u0160e tako zadrt \u010demerne\u017e se je ogrel in je mahal z zastavico, ploskal, vriskal in pel. …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1996 –<\/strong> \u00a0\u00a0… izjavo v smislu koncilskega cerkvenega nauka, naj se vsi dr\u017eavljani zavedajo pravice, ki je hkrati dol\u017enost, da uporabijo pri volitvah svojo svobodo v prid skupne blaginje. V oktobrski \u0161tevilki Sporo\u010dil slovenskih \u0161kofij je bilo objavljeno navodilo o koncertih v cerkvah v na\u0161i \u0161kofiji. Z navodili \u017eeli na\u0161 \u00a0\u0161kof postaviti jasne kriterije tako glede izbire skladb kakor tudi na\u010dina izvajanja koncertov: v cerkvah se izvaja samo cerkvena glasba, izvajalci morajo upo\u0161tevati in spo\u0161tovati bogoslu\u017eni prostor in zato pevski ali drugi sestavi ne nastopajo v prezbiteriju, ne sme se pobirati vstopnina, \u0161kofija je pristojna za izdajo potrebnega dovoljenja. Nabirka na leto\u0161njo zahvalno nedeljo je bila za obnovo \u0161kofijske gimnazije v Vipavi. Trnovski dekan Bogdan Berce je 15. avgusta blagoslovil tri nove zvonove za cerkev v Obrovu.\u00a0 \u2013\u00a0 Leto\u0161nje leto\u00a0 je zaznamoval\u00a0 obisk pape\u017ea Janeza Pavla II.\u00a0 v Sloveniji\u00a0 od petka\u00a0 17.\u00a0 do nedelje\u00a0 19. maja. Geslo obiska je bilo \u00bbPotrdi nas v veri!\u00ab Priprava na ta pomembni dogodek je naletela v javnosti na pomisleke, ki so se oblikovali v vpra\u0161anje, \u00bbKoliko bo to ko\u0161talo in kdo bo to pla\u010dal?\u00ab in pa sploh v samo potrebnost obiska.\u00a0 Vse sprenevedanje t. im. javnosti\u00a0 in nasprotovanje v medijih je po\u010dasi izzvenelo in se je z bli\u017eanjem datuma obiska poleglo in ob samem dogodku spremenilo v splo\u0161no navdu\u0161enje ali vsaj naklonjenost in (u\u017ealjen) molk. Vzpostavljena sta bila dr\u017eavni in cerkveni pripravljalni odbor. Delala \u00a0sta lo\u010deno, a sta sodelovala in se obve\u0161\u010dala. V cerkvenem odboru, ki ga je vodil pomo\u017eni ljubljanski \u0161kof Alojzij Uran,\u00a0 so bili predstavniki iz vseh \u0161kofij (za koprsko dr. Ivan Likar); \u0161kofijski odbori pa so \u00a0pripravljali obiske v doma\u010dih \u0161kofijah; na\u0161 odbor je vodil duhovnik Primo\u017e Kre\u010di\u010d. Zaradi dostopnosti je bilo za sre\u010danje s pape\u017eem izbrano letali\u0161\u010de v Rakitniku pri Postojni. Romarji so na prizori\u0161\u010de prihajali z avtobusi in vlaki. V ta namen so zaprli avtocesto proti Ljubljani in avtobusi so parkirali od Razdrtega do Stare vasi. Posebni vlaki so odlo\u017eili romarje iz ljubljanske smeri v Postojni, iz Reke in Ljubljane pa na Prestranku. Iz gori\u0161ke smeri je en vlak bil tako natrpan in te\u017eak, da je komaj speljal progo \u010dez Kras. Na prizori\u0161\u010du je bila po na\u010drtih arh. Leona Debevca iz Landola pri Hrenovicah in pod mentorstvom njegovega profesorja arh. Jo\u017eeta Marinka postavljena ogromna kapela z velikim kri\u017eem nad streho. Struktura je bila iz varjenih \u017eeleznih profilov, oblo\u017eenih z belo obarvanimi lesenimi plo\u0161\u010dami; na ozadju je bila v \u0161irokem okvirju milostna podoba Matere Bo\u017eje, ki so jo za to prilo\u017enost pripeljali s Svete Gore. Pred podobo je bil bel kle\u010dalnik, kjer se je pape\u017e poklonil Mariji in tiho molil (kle\u010dalnik je sedaj v baziliki na Sveti Gori). Ob strani je bil postavljen bel ambon (sedaj v domu duhovnosti\u00a0 v Klancu). Oboje je izdelal mizar iz Podrage, o\u010de g. Bogomirja Tro\u0161ta. On je izdelal tudi poseben stol za pape\u017ea na prizori\u0161\u010du v Ljubljani (Sto\u017eice). Dan prej so pripeljali iz koprske stolnice velik baro\u010dni stol, \u0161kofov sede\u017e, ki ga je ….<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1996 –<\/strong> \u00a0\u00a0… in v Italiji. Konec julija je v duhovni\u0161kem domu v \u0160empetru umrl enainosemdesetletni duhovnik Alojz Li\u010den, doma na Brjah na Vipavskem. Kot duhovnik je deloval med bene\u0161kimi Slovenci, na Idrskem in v Istri. Zadnjih dvajset let je bil pri fran\u010di\u0161kanih na Kostanjevici pri Gorici. Zaradi meningitisa, ki ga je prebolel v mladosti, je bil bolj ve\u0161\u010d v pisni kot govorjeni besedi, in je tako za Mohorjevo dru\u017ebo prevajal besedila iz latin\u0161\u010dine. V na\u0161i \u0161kofiji sta bila rojena in tukaj delovala dva letos umrla redovnika: minoritski pater Andrej Vatovec je bil po rodu iz Klanca pri Kozini, dlje \u010dasa je deloval v Piranu. Zadnja leta je \u017eivel na Ptuju, kjer je\u00a0 v \u0161estinosemdesetem letu umrl 17. marca in je bil tam pokopan.\u00a0 Fran\u010di\u0161kan, p. Atanazij Kocjan\u010di\u010d, je bil rojen v Hrastovljah in je med vojno veliko napravil za slovenske tabori\u0161\u010dnike v Gonarsu, ko jim je s kolesom iz Kopra dostavljal pakete s hrano. Po vojni je bil ve\u010d let v Strunjanu in potem do smrti pri Sv. Ani v Kopru, kjer je v cerkvi ob zaporih, ki jih je povojna oblast postavila v nekdanji fran\u010di\u0161kanski samostan, oskrboval in prijazno in z veliko ljubeznijo sprejemal ljudi in brate duhovnike. Umrl je v svojem 86. letu 29. avgusta letos. Sosednja tr\u017ea\u0161ka \u0161kofija je 23. avgusta izgubila svojega pastirja Lorenza Bellomija, ki je bil tam \u0161kof od leta 1977. Nasledil je \u0161kofa Santina, ki se je v \u010dasu fa\u0161izma in italijanske zasedbe na\u0161ih krajev\u00a0 in po vojni bil do Slovencev nenaklonjen in krivi\u010den. \u0160kof Bellomi je s svojo ljubeznijo do vseh in z \u00a0naklonjenostjo do Slovencev spet vzpostavljal strpne odnose in Slovencem v tr\u017ea\u0161ki \u0161kofiji omogo\u010dal vse bolj vidno in enakopravno prisotnost. \u2013 V devetdesetem letu starosti je 29. septembra v Ljubljani umrl duhovnik, akademik in profesor dr. Anton Trstenjak, doma iz mariborske \u0161kofije. Kot znanstvenik s podro\u010dja psihologije in specialist za podro\u010dje \u010dlovekovega barvnega zaznavanja je bil svetovno znan po svoji knjigi Psihologija barv. Nek znanec, ki je kot tehnik gledali\u0161ke razsvetljave iskal v ZDA\u00a0 pomo\u010d za pravo razsvetljavo odrskega prizori\u0161\u010da, mi je pripovedoval, da ga je nekdo od tam napotil iskati pravo re\u0161itev domov, v Slovenijo, kjer je za ta vpra\u0161anja svetovno poznani strokovnjak, dr. Trstenjak. Na Teolo\u0161ki fakulteti v Ljubljani je predaval poleg psihologije\u00a0 \u0161e zgodovino filozofije in druge filozofske predmete. Med ljudmi so bile raz\u0161irjene in priljubljene njegove poljudne knjige o du\u0161evnem zdravju, dru\u017eini, vlogi \u017eenske v dru\u017ebi in narodnostnih vpra\u0161anjih. \u2013 Ljubljanski nad\u0161kof dr. Alojzij \u0160u\u0161tar je letos obhajal zlatoma\u0161no slavje, 50 let duhovni\u0161tva. V na\u0161em cerkvenem prostoru se je za\u010dela razprava o vpra\u0161anju novih \u0161kofij v Sloveniji. O tem se je neuradno v cerkvenih krogih govorilo v povezavi s Celjem in Ptujem. Letos pa so na\u0161i \u0161kofje na jesenski seji postavili komisijo, ki bo strokovno pristopila k re\u0161evanju tega vpra\u0161anja. Na isti seji so \u0161kofje v zvezi z leto\u0161njimi dr\u017eavno zborskimi volitvami pripravili …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1996 –<\/strong> \u00a0\u00a0… (po 150 na enega nedeljnika); po \u017eupnijah naj bi se v tem \u010dasu omejile ve\u010dje investicije. – Dekanijska bo\u017ei\u010d-nica za otroke je bila sredi januarja v Jel\u0161anah. \u0160kof Metod je 17. marca blagoslovil obnovljeno cerkev sv. Jurija v Ilirski Bistrici, generalni vikar Renato Podber\u0161i\u010d pa 16. julija dva nova zvonova za cerkev sv. Antona Padovanskega v Podstenjah. V oktobru se je v Podgradu za\u010del 2. letnik \u0161ole verskega poglabljanja za odrasle.\u00a0 Spomladi je bil v Rimu za diakona posve\u010den vipavski rojak Jo\u017ee Koren. \u0160e drug na\u0161 diakon je bil posve\u010den oktobra v Bovcu: tamkaj\u0161nji rojak Zoran Zornik. Za ma\u0161nike\u00a0 so bili 29. junija v koprski stolnici posve\u010deni: Viljem \u010cu\u0161in iz \u0160turij (imenovan za kaplana v Komnu), Marijan Kri\u017eaj iz Trnovega\u00a0\u00a0 (imenovan za kaplana v Idriji; nova ma\u0161a je bila 7. julija ob 10h v Trnovem), Ivan Likar iz Ajdov\u0161\u010dine (imenovan za kaplana v Novi Gorici). – Letos so umrli 4 \u0161kofijski duhovniki. 90-letni Karel Klinkon, po rodu iz Tolmina, je umrl 16. januarja\u00a0 v duhovni\u0161kem domu v \u0160empetru. Najprej je bil u\u010ditelj v Bene\u010diji in po slu\u017eenju v italijanski vojski se je odlo\u010dil za duhovni\u0161ko pot. Deloval je na tolminskem in prestal vojno in povojno trpljenje, med drugim je bil obto\u017eenec na tolminskem procesu. Sicer je bil umirjen in pobo\u017een mo\u017e.\u00a0 Sedemdesetletni dr. Alojz Vetrih je umrl 29. aprila v \u0161empetrskem duhovni\u0161kem domu. Deloval je na Vipavskem in bil vklju\u010den v katehetsko in mladinsko pastoralo v na\u0161i \u0161kofiji. Nekaj let je bil voditelj srednje verske \u0161ole v Vipavi. –\u00a0 \u010cez nekaj dni pa je umrl komaj dvainpetdesetletni ren\u0161ki \u017eupnik Milan Peternelj. Bog ga je k sebi poklical po dveh letih bolezni in trpljenja. Doma je bil iz Spodnje Idrije in bil je \u017eupnik v Podnanosu in potem v Ren\u010dah.\u00a0 V njegovih letih so posku\u0161ali obnoviti cerkev sv. Hieronima na Nanosu, a \u010dasi za to delo \u0161e niso dozoreli. Bil je vesel, delaven in ljudski duhovnik. Po kratki bolezni je 22. maja v \u0161empetrski bolni\u0161nici umrl \u0161tiriinosemdesetletni dr. Anton Po\u017ear rojak iz Petelinj. Po osnovni \u0161oli v \u0160empetru na Krasu je nadaljeval \u0161olanje v \u0160kofovih zavodih v \u0160entvidu nad Ljubljano. Bogoslovje je \u0161tudiral v Gorici in kot duhovnik deloval v koprsko-tr\u017ea\u0161ki \u0161kofiji:\u00a0 v Hrenovicah, v Matenji vasi, dve leti je bil v konfinaciji v Srednji Italiji, nato \u017eupnik v Lokvi pri Diva\u010di in v doma\u010di Pivki. Potem je bil do smrti v srednji verski \u0161oli v Vipavi, kjer je bil ravnatelj \u0161ole in profesor sloven\u0161\u010dine (\u0161tudij in doktorat v Padovi). Bil je izobra\u017een in dober pedagog. V duhovni\u0161kih letih je prijateljeval z znanim primorskim duhovnikom Virgilijem \u0160\u010dekom. V Matenji vasi je dal poslikati cerkev Mari Kralj, v Lokvi pa Tonetu Kralju. Cerkev v Pivki je poslikal slikar Stane Kregar, notranjost preuredil arh. Tone Bitenc. Povsod je pospe\u0161eval petje, zlasti so bili znani mo\u0161ki zbori, med njimi v vipavskem semeni\u0161\u010du. Svoje dijake je vzgajal za lepo sloven\u0161\u010dino. Pisal je v verske in kulturne \u010dasopise, predaval in sodeloval pri kulturnih dogodkih doma …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1995 –<\/strong> \u00a0\u00a0… TV3, gospodarsko zasnovana kot\u00a0 dru\u017eba z omejeno odgovornostjo. Slovenskemu gledalcu naj bi snovala in posredovala\u00a0 program, temelje\u010d na kr\u0161\u010danskih vrednotah. K projektu so pristopile vse tri \u0161kofije; ljubljanska je novi ustanovi nudila prostore v stavbi \u0161entvi\u0161ke gimnazije, kjer \u017ee deluje Radio Ognji\u0161\u010de.\u00a0\u00a0 Ureditev prostorov in\u00a0 druga tehni\u010dna podpora (med drugim tudi pridobivanje frekvenc in oddajnikov) ni najve\u010dji problem: zelo te\u017eko je pridobiti\u00a0 sposobne ljudi, ki bojo\u00a0 pripravljeni iskreno in navdu\u0161eno delati v takem projektu. Televizija je za\u010dela oddajati\u00a0 svoj program 24. decembra. – Pape\u017e je bil letos na apostolskih obiskih \u2013 poleg enodnevnih potovanj in romanj po nekaterih italijanskih \u0161kofijah (pastoralni obisk v Molise, Trento, Loreto, Palermo) –\u00a0 januarja Filipinih, Papui Novi Guineji in Avstraliji; v maju je obiskal \u010ce\u0161ko in Poljsko, junija Belgijo, v za\u010detku\u00a0 julija Slova\u0161ko, sredi septembra Srednjo Afriko in oktobra ZDA. V ozadju pape\u017eevega januarskega obiska Daljnjega Vzhoda se je odigral poskus atentata nanj s strani nekaterih skrajnih muslimanskih teroristi\u010dnih skupin; na\u010drt napada se je razkril ob slu\u010dajni eksploziji v stanovanju atentatorja. \u2013 V svetu so odmevala vojna grozodejstva v Bosni; v Srebrenici so 11. julija, po umiku varnostnih sil, srbski vojaki zagre\u0161ili\u00a0 pokol muslimanskih ujetnikov. Zahodne evropske dr\u017eave so si ob tem pilatovsko oprale roke: zadeve na Balkanu jih ne brigajo. Sredi decembra je bil podpisan t. im. Daytonski sporazum, s katerim se je kon\u010dala vojna v Bosni in Hercegovini. Tudi na Hrva\u0161kem so pregnali srbsko vojsko iz Slavonije in spet osvojili Vojno krajino. – 1996 – <\/strong>Letos je bilo pri nas 10 krstov, 3 poroke in 20 pogrebov; nedeljnikov je bilo 333 (75 mo\u0161kih, 165 \u017eenske, 93 otrok); pri verouku je bilo 125 otrok; ministrantov je\u00a0 18. Na sre\u010danja za mladince je prihajalo po 10 mladih.\u00a0 V fari je bilo 57 naro\u010dnikov Dru\u017eine, 40 Mavric in 110 izvodov Ognji\u0161\u010da. Duhovno obnovo misijona je v februarju vodi p. Lojze Markelj.\u00a0 V pripravi na pape\u017eev obisk pri nas so \u0161kofje priporo\u010dili blagoslov dru\u017eine in posvetitev Marijinemu in Jezusovemu Srcu. Prvo obhajilo je prejelo 7 otrok v nedeljo, 5. Maja, ob 7h zjutraj na Ba\u010du. Romanje na Ptujsko goro je bilo zadnjo soboto v avgustu. V adventu je \u017eupnik obiskal vse dru\u017eine. – Obnova pokopali\u0161ke cerkve sv. Barbare (streha, fasada, odtoki, okna) in druga dela na pokopali\u0161\u010du (voda, kanalizacija, elektrika) so bila opravljena s sodelovanjem krajevne skupnosti. Obnova strehe, kanalizacija, voda, elektrika \u2013 to je \u00a0ostalo za drugo leto. V farni cerkvi je bilo nabavljeno novo ozvo\u010denje in posoda za blagoslovljeno vodo, postavljena osvetlitev cerkve.\u00a0 V \u0160embijah je bilo urejeno elektri\u010dno zvonjenje. V Koritnicah je bila narejena drena\u017ea, zid in tlak okoli cerkve. V \u017eupni\u0161\u010du je bila prenovljena kopalnica. \u2013 V na\u0161i \u0161kofiji smo se odlo\u010dili za gradnjo nove \u0161kofijske gimnazije, ker v dosedanjih prostorih ni mogo\u010de zadovoljivo re\u0161iti prostorske stiske niti ra\u010dunati na prostore za dija\u0161ki dom, ki se ka\u017ee vse bolj potreben zaradi ve\u010djega \u0161tevila dijakov \u00a0iz oddaljenih krajev. \u0160kof je tudi odlo\u010dil, da se za gradnjo zbira prispevek po \u017eupnijah glede na \u0161tevilo nedeljnikov; tako bo na\u0161a \u017eupnija zagotovila 12.000 DEM …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1995 –<\/strong> \u00a0\u00a0Nova fasada je bila kon\u010dana konec maja. Na\u0161 organist Jo\u017ee Tom\u0161i\u010d je 24. marca obhajal 80 let. V Kne\u017eaku igra na orglah in vodi cerkveni me\u0161ani zbor \u017ee 50 let. – V Podgradu se je v za\u010detku oktobra za\u010dela dekanijska triletna\u00a0 \u0161ola verskega poglabljanja za tiste, ki bi radi poglobili svoje versko znanje in osebno vero. Dekanijska otro\u0161ka bo\u017ei\u010dnica je bila v nedeljo, 8. januarja popoldne\u00a0 pri sv. Juriju v Ilirski Bistrici, dekanijsko sre\u010danje mladih pa v Kne\u017eaku\u00a0 v soboto, 16. decembra, od 13h do 21h. – Leto\u0161nji na\u0161i novoma\u0161niki\u00a0 Peter Fon iz Tolmina, Toma\u017e Kodri\u010d iz Brij na Vipavskem,\u00a0 Marijan \u0160kvar\u010d iz Ajdov\u0161\u010dine in Robert U\u0161aj iz \u0160empetra pri Gorici so bili posve\u010deni\u00a0 v koprski stolnici na praznik apostolov Petra in Pavla, diakoni Viljem \u010cu\u0161in iz \u0160turij, Ivan likar iz Ajdov\u0161\u010dine in doma\u010din Marijan Kri\u017eaj pa na predve\u010der praznika v Trnovem.\u00a0 Letos v na\u0161i \u0161kofiji ni umrl noben duhovnik. Je pa tr\u017ea\u0161ka \u0161kofija izgubila nekdanjega vikarja za Slovence, 81\u2014letnega\u00a0 prelata Lojzeta \u0160krlja. V duhovni\u0161kem domu v Ljubljani pa je v 86 letu starosti umrl upokojeni beograjski nad\u0161kof Alojzij Turk. Veliko prahu in polemik je povzro\u010dilo pustovanje v Ajdov\u0161\u010dini, kjer se je v pustni povorki pojavila \u0161ema, oble\u010dena v pape\u017ea. Dogodek, ki se je zgodil v letu pred pape\u017eevim obiskom, so obsodili na\u0161i \u0161kofje in ve\u010dina javnosti. V ajdovski \u017eupniji je bila spravna pobo\u017enost in na veliko soboto ni bilo obi\u010dajnega velikono\u010dnega blagoslova jedil. \u2013 Do poletja je bila na Laj\u0161ah nad Cerknim kon\u010dana spominska kapela, ki le\u017ei blizu brezna, kamor so partizanski likvidatorji zmetali 15 ustreljenih nedol\u017enih\u00a0 \u017ertev, med njimi oba cerkljanska kaplana Lada Pi\u0161\u010danca in Ludvika Sluga. En \u010dlovek se je iz jame re\u0161il. Ubili so jih februarja 1944 zaradi domnevne izdaje cerkljanskih politi\u010dnih te\u010dajnikov\u00a0 nem\u0161ki vojski. S tem so likvidatorji hoteli zabrisati lahkomiselnost poveljujo\u010dih in\u00a0 izdajalsko ravnanje oficirja iz njihovih lastnih vrst. Spominska slovesnost na Laj\u0161ah, povezana tudi s 50 letnico konca 2. svetoven vojne, \u00a0je bila v soboto, 1. julija. – Nabirka na zahvalno nedeljo je bila letos za gradnjo prizidka pri vipavski \u0161kofijski gimnaziji, kjer so zaradi ve\u010djega\u00a0 vpisa dijakov in potrebnih standardov potrebovali ve\u010d prostora. \u2013 V za\u010detku leto\u0161njega leta je bil nuncij Pier Luigi Celata od nas preme\u0161\u010den v Tur\u010dijo, za Slovenijo pa je bil imenovan za nuncija Edmond Farhad, po rodu iz Libanona, ki je bil doslej za nuncija v dr\u017eavah Severne Afrike. Pape\u017e je sredi oktobra povabil v Vatikan na posvet o miru na Balkanu vse \u0161kofe iz nekdanje Jugoslavije. – \u017de konec lanskega leta je vatikansko dr\u017eavno tajni\u0161tvo napovedalo za leto 1996 pape\u017eev obisk v Sloveniji. Vse leto\u0161nje leto so tako v na\u0161em cerkvenem in delno civilnem okolju tekle priprave na ta dogodek. Predvideni datum je bil najprej sobota in nedelja, 18. in 19. marca. Vodja pripravljalnega odbora, ljubljanski pomo\u017eni \u0161kof Alojzij Uran, je s svojim obiskom v Vatikanu dosegel prestavitev pape\u017eevega obiska na petek in \u00a0soboto, 17. in 19. maja 1996. Pape\u017e bo obiskal vse tri \u0161kofije. Poleg drugih priprav na veliki dogodek sta bila narejena spominski ma\u0161ni pla\u0161\u010d in posoda za obhajanje. \u017dupnik je konec avgusta oznanil obhajanje\u00a0 prvih petkov pred pape\u017eevim obiskom. \u2013 Na pobudo urednika Ognji\u0161\u010da, g. Franca Boleta, je za\u010dela nastajati poleg revije in radia \u0161e televizija, poimenovana …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1994 –<\/strong> \u00a0\u00a0… ma\u0161\u010deval v t. im. \u00bbaferi Depala vas\u00ab, kjer jo je – ob\u00a0 napadu voja\u0161kih specialcev na \u00bbcivilista\u00ab – skupil Jan\u0161a, za kar je moral odstopiti s polo\u017eaja obrambnega ministra. Posledice teh politi\u010dnih obra\u010dunavanj se \u0161e dolgo\u00a0 niso polegle. – Spomladi so v nemirih\u00a0 v Ruandi Hutujci pobili okoli pol milijona pripadnikov\u00a0 Tutsijev; sredi najhuj\u0161ega dogajanja je \u010dude\u017eno pre\u017eivel in re\u0161il veliko ljudi na\u0161 misijonar Danilo Lisjak, po rodu iz Dornberka. Ve\u010d miru se \u00a0obeta z ustanovitvijo\u00a0 Federacija Bosne in Hercegovine. V za\u010detku maja so s slovesnostjo v Calaisu na francoski strani Preliva odprli 50 km dolg predor, ki so ga delali 6 let, in so z njim povezali Anglijo in Francijo. –\u00a0 1995 –<\/strong>\u00a0 Letos smo imeli 7 porok, 5 krstov in 27 pogrebov; k ma\u0161i je v nedeljah hodilo blizu 390 ljudi, h verouku pa 128 otrok. Prvo obhajilo je bilo v nedeljo, 7. maja; prejelo ga je 25 otrok iz 2. razreda. Pri birmi, ki je bila na praznik Sv. Trojice, 11. junija, je bilo 24 de\u010dkov in 32 deklic iz zadnjih treh razredov. Na sre\u010danja za star\u0161e obeh skupin je \u017eupnik posebej povabil o\u010dete, a je na prvo tako sre\u010danje pred birmo pri\u0161lo le 8 o\u010detov. Birmanci so se pripravljali v skupinah in v zimskih po\u010ditnicah v februarju so \u0161li z avtobusom na birmanski vikend v Godovi\u010d, kjer jih je gostil in vodil tamkaj\u0161nji \u017eupnik Vinko Kobal. Po birmi je \u017eupnik na\u010drtoval za birmance razvedrilni obisk zabavi\u0161\u010dnega parka Gardaland pri Veroni, kar pa se ni uresni\u010dilo; uspel jih je v juliju nekaj peljati na teden duhovnosti v Klancu pri Kozini. V avgustu je \u017eupnik vabil mlade na planinski izlet k Triglavskim jezerom. \u017dupnijsko romanje na Slom\u0161kov grob v Mariboru in v Marijino cerkev v Pu\u0161\u010davi na Pohorju je bilo na drugo soboto v septembru. V oktobru so bile volitve za nov sestav \u017eupnijskega pastoralnega sveta. Z oddajo glasovnic, ki so jih izpolnili doma in prinesli v nedeljo v cerkev, je od 682 (polnoletnih kr\u0161\u010denih) glasovalo nad 60% upravi\u010dencev. Izvoljenih je bilo iz Kne\u017eaka 8, z Ba\u010da 8, iz Koritnic 4, iz \u0160embij 5 \u010dlanov. Poseben dogodek je bilo praznovanje prvega obhajila za \u00bblu\u010dke\u00ab – za otroke s posebnimi potrebami iz gibanja Vera in lu\u010d:\u00a0 v nedeljo, 2. julija popoldne v tukaj\u0161nji kapeli. Istega dne je bila na ve\u010der v Pivki biserna ma\u0161a petelinjskega rojaka dr. Antona Po\u017earja, zaslu\u017enega profesorja iz vipavskega malega semeni\u0161\u010da oz. gimnazije. Udele\u017eili smo se dekanijskega romanja na belo nedeljo popoldne na Sveto Goro in vseslovenskega romanja bolnikov in invalidov na Brezje konec junija. Na prvo nedeljo v septembru je bila v Trnovem slovesnost ve\u010dnih zaobljub; v soboto 16. septembra pa sre\u010danje mladih v Sti\u010dni.\u00a0 Zlato ma\u0161o je sredi oktobra obhajal v Trnovem trnovski rojak in \u017eupnik v Novakih g. Jo\u0161ko Skok. Generalni vikar na\u0161e \u0161kofije, g. Renato Podber\u0161i\u010d, je konec oktobra blagoslovil obnovljeno kapelico sv. Dru\u017eine v Petelinjah, konec novembra pa dva nova zvonova v Hru\u0161ici. 20. avgusta je postojnski dekan Vladimir Pirih blagoslovil obnovljeno kapelo \u017dalostne Mater Bo\u017eje v Drskov\u010dah. – Osrednje delo je bilo letos obnova ometa na \u017eupni\u0161\u010du. \u017de 8. februarja je \u017eupnik poslal prijavo\u00a0 in pro\u0161nja za soglasje gradbenih del na \u0161kofijo in na spomeni\u0161ko varstvo. \u010clani gradbenega odbora so \u0161li po hi\u0161ah in svoj dar je \u00a0prispevalo okoli 250 posameznikov.\u00a0<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1994 –<\/strong> \u00a0\u00a0… Kapelo je 27. aprila letos \u00a0blagoslovil ljubljanski nad\u0161kof dr. Alojzij \u0160u\u0161tar, ki je pri tem rekel: Danes je ta hi\u0161a do\u017eivela velik dan, saj bo kapela pomembna za vso bolni\u0161nico, ker bo \u017eari\u0161\u010de ljubezni, dobrote, upanja in vere. Dokon\u010dno je bila kapela urejena s postavitvijo tridelne oltarne slike Kri\u017eanega (olje na platno), ki s kri\u017ea objema bolnike, mlado dru\u017eino in ves svet. Ustvaril jo je akademski slikar Lojze \u010cema\u017ear. Ob kri\u017e je postavil tudi \u017ealostno Mater Bo\u017ejo, soodre\u0161iteljico. Podobo je 14. avgusta blagoslovil ljubljanski pomo\u017eni \u0161kof Jo\u017eef Kvas. – Radio Ognji\u0161\u010de je za\u010del oddajati najprej iz koprskega studia, ki je nastal po prizadevanju urednika Ognji\u0161\u010da, na\u0161ega rojaka g. Franca Boleta, v\u00a0 prostorih nekdanjega zakloni\u0161\u010da pod cerkvijo sv. Marka v Kopru. Radio se je oglasil po blagoslovu prostorov in naprav 6. junija. Radijski signal pokriva preko razli\u010dnih oddajnikov kar lep kos Slovenije. V novembru\u00a0 je radio za\u010del redno oddajati iz osrednjega studia, ki je nastal iz preurejenih kletnih prostorov\u00a0 v kleti \u0161kofovih zavodov v \u0160entvidu nad Ljubljano. \u2013 Pape\u017eevo leto\u0161nje delovanje je bilo povezano z vojnimi razmerami v Bosni in Hercegovini. Sveti o\u010de je hotel obiskati Sarajevo, a je bilo to\u00a0 zaradi vojskovanja nemogo\u010de. Ve\u010dkrat se je pape\u017e v svojih nagovorih spomnil \u017ertev vojnega nasilja in pozival vpletene strani v iskanje miru in pomo\u010d beguncem. V letu dru\u017eine se je pape\u017e ve\u010dkrat dotaknil te teme, odmevno je bilo posebno pismo otrokom vsega sveta. Z encikliko je\u00a0 pape\u017e Janez Pavel II. potrdil ustanovo\u00a0 duhovni\u0161kega celibata v zahodni Cerkvi, s tem pa vzbudil mnoge napade in nikdar kon\u010dano polemiko. S posebnim pismom se je pape\u017e ozrl na prihajajo\u010de novo tiso\u010dletje kot na novo dobo sveta in Cerkve. Konec aprila je pape\u017e ob nesre\u010dnem padcu do\u017eivel huj\u0161o po\u0161kodbo na desni nogi. Ob tem so mu tudi na\u0161i \u0161kofje za\u017eeleli skoraj\u0161nje okrevanje. – Po vsej dr\u017eavi in s posredovanjem mnogih \u017eupnij\u00a0 se je letos poleti zbiralo prijave za vlo\u017eitev certifikatov v Krekovo investicijsko\u00a0 dru\u017ebo, ki so jo v ta namen ustanovile nekatere cerkvene pravne osebe (\u0161kofije). Certifikate so letos na podlagi posebnega zakona dobili vsi polnoletni dr\u017eavljani v postopku lastninjena dr\u017eavnega premo-\u017eenja, ki bo iz skupne lastnine pre\u0161lo na fizi\u010dne ali pravne osebe; premo\u017eenje, ki so ga dr\u017eavljani s svojim delom ustvarili, bo prodano, in certifikat je za vsakega dr\u017eavljana nekak\u0161na od\u0161kodnina za njegovo delo. Vrednost potrdila bo za vse dr\u017eavljane enaka. – Pri nas se je \u017ee 21. julija lani, z razkritjem oro\u017eja v zabojnikih na mariborskem letali\u0161\u010du, za\u010dela t. im. \u00bboro\u017earska afera\u00ab, v kateri je \u0161lo na eni strani za obra\u010dun med Hrvati in Bosanskimi muslimani, na drugi pa za trenja med doma\u010do komunisti\u010dno kontinuiteto (predsednik dr\u017eave Milan Ku\u010dan) in pomladno politiko (obrambni minister Janez Jan\u0161a).\u00a0\u00a0 Bosanski predsednik Izetbegovi\u0107 je\u00a0 hotel, s pomo\u010djo M. Ku\u010dana, pritihotapiti oro\u017eje za svojo bosansko vojsko mimo mednarodnih kontrol. Obrambnega ministra\u00a0 Janeza Jan\u0161o so o tem verjetno obvestili hrva\u0161ki viri. Jan\u0161a je hotel z razkritjem prepovedane trgovine politi\u010dno uni\u010diti Ku\u010dana. Ta pa se mu je letos, 20. marca, …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1994 – \u00a0\u00a0… <\/strong>Bil je \u017eupnik v Stoma\u017eu in potem na Batah, kjer se je zelo navezal na bli\u017enjo Sveto Goro. Po premestitvi\u00a0 na \u0160tjak je pri\u0161el na Go\u010de in bil tam \u017eupnik\u00a0 20 let.\u00a0 – Upokojeni \u0161kof dr. Janez Jenko je do\u010dakal 84 let starosti, ko je na leto\u0161nji sveti bo\u017ei\u010dni ve\u010der, 24. decembra, v izolski bolni\u0161nici izdihnil zaradi kroni\u010dnih te\u017eav s srcem. Rojen je bil leta 1910 v vasi Jama blizu Kranja, v trdni kme\u010dki dru\u017eini. Po \u0161entvi\u0161ki gimnaziji in teologiji je prejel leta 1934 ma\u0161ni\u0161ko posve\u010denje in po kratki slu\u017ebi vzgojitelja v \u0160entvidu, ko je tudi doktoriral iz teologije,\u00a0 leta 1940 od\u0161el v Beograd na pomo\u010d tamkaj\u0161nji katoli\u0161ki skupnosti. Tam je bil v za\u010detku \u00a0vojne in pre\u017eivel je bombardiranje mesta, u\u010dil je na srednjih \u0161olah verouk, pomagal na katoli\u0161kih \u017eupnijah v Srbiji in opravljal slu\u017ebo \u0161kofovega vikarja do leta 1964, ko ga je pape\u017e imenoval za apostolskega administratorja Sloven-skega primorja in naslovnega \u0161kofa na sede\u017eu \u00a0starodavne \u0161kofije v Kopru,\u00a0 ki je bila obnovljena leta 1977 z zdru\u017eenjem vseh primorskih delov, ki so po vojni ostali s prvotnimi \u0161kofijskimi sede\u017ei izven dr\u017eavnih meja (Gorica, Videm, Trst in Reka, Pore\u010d). Bil je gore\u010d in delaven du\u0161ni pastir, teolo\u0161ko razgledan in strog do sebe, tudi od drugih je pri\u010dakoval podobno dr\u017eo. Po upokojitvi leta 1987 je ostal v Kopru in pomagal tako nasledniku \u0161kofu Metodu Pirihu, kakor tudi v stolni \u017eupniji. Pogreba v koprski stolnici v sredo popoldne, 28. decembra, se je udele\u017eilo zelo veliko vernikov, \u0161kofov in duhovnikov. Krsto so polo\u017eili v grobnico za oltarjem s tabernakljem, na levi strani cerkve. \u2013\u00a0 Tam je 12. aprila sirski dr\u017eavljan ob glavnem oltarju prevrnil in s tem mo\u010dno po\u0161kodoval dragocen in starodaven kri\u017e. Nekaj dni kasneje pa je v piransko minoritsko cerkev\u00a0 sv. Fran\u010di\u0161ka (ob medicinski srednji \u0161oli) vlomil italijanski dr\u017eavljan in odnesel 11 dragocenih slik (izrezal jih je iz okvirjev)\u00a0 in celoten kri\u017eev pot. Tatu so prijeli na italijanski meji.\u00a0 \u2013 Konec julija je \u0161kof Metod blagoslovil\u00a0 prenovljeno cerkev v Dolenjah in novo \u017eupni\u0161\u010de v Podgradu.\u00a0 Ve\u010d kot eno leto je tekla v Str\u017ei\u0161\u010du\u00a0 obnova\u00a0 \u017eupni\u0161\u010da, kjer\u00a0 je, pod vodstvom duhovnika\u00a0 in odli\u010dnega mladinskega vzgojitelja Vinka Kobala,\u00a0 za\u017eivel dom duhovnosti. Tja prihajajo, posebno v \u010dasu poletnih po\u010ditnic, mladi iz vse Slovenije. Obnovljeno stavbo je blagoslovil \u0161kof Metod na god \u017eupnijskega zavetnika sv. O\u017ebolta v petek, 5. avgusta. \u2013 Leto\u0161njo\u00a0 milo\u0161\u010dino zahvalne nedelje smo v \u0161kofiji zbirali za gradnjo spomenika \u017ertvam medvojnih in povojnih pobojev na Laj\u0161ah nad Cerknim. \u2013 Precej prahu je v javnosti povzro\u010dil italijanski zakon iz leta 1992 in leto\u0161nje podalj\u0161anje roka za pridobitev italijanskega dr\u017eavljanstva za tiste, ki so bili rojeni\u00a0 pod Italijo. Primorski duhovniki so s posebno izjavo letos jeseni ljudem svetovali, da se tej mo\u017enosti\u00a0 odpovedo zaradi spo\u0161tovanja do minulega trpljenja na\u0161ih prednikov pod\u00a0 fa\u0161izmom in iz narodnega ponosa. \u2013 Na\u0161 nekdanji \u017eupnik dr. Ciril Sor\u010d je bil imenovan za izrednega profesorja dogmatike na Teolo\u0161ki fakulteti v Ljubljani.\u00a0 \u2013 Lani, dan pred bo\u017ei\u010dem, \u00a0je bolni\u0161ka \u017eupnija v kleti UKC dobila prostore za novo kapelo. Uredili so jo po na\u010drtih arhitekta dr. Jo\u017eeta Marinka. Kapela je namenjena zasebni \u00a0molitvi in bogoslu\u017eju za pokretne bolnike in njihove svojce in za bolni\u0161ni\u010dno osebje. \u00a0…<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1994 – \u00a0\u00a0… <\/strong>Pozlatitev sve\u010dnikov, kelihov in mon\u0161tranc\u00a0 je stala 7000 dem.\u00a0 Nabavljene so bile nove jaslice (20 figuric in 40 ov\u010dk). Z ofrom na binko\u0161ti in z drugimi darovi so bile tapecirane klopi v \u017eupnijski cerkvi.\u00a0 V bo\u017ei\u010dni \u0161tevilki Dru\u017eine je bila z naslovom Na pomolu raja pod Sne\u017enikom <\/em>objavljena celostranska bo\u017ei\u010dna\u00a0 reporta\u017ea o\u00a0 kne\u0161ki \u017eupniji izpod peresa Jo\u017eeta Zadravca.\u00a0 \u2013\u00a0 Na pomlad je \u017eupnik \u00a0povabil na sre\u010danje mo\u017ee pri Andreju zaradi pokopali\u0161\u010da, v maju pa tudi zaradi \u010distilne akcije in odvoza smeti: vzorci kontejnerjev \u0161tirih velikosti so bili razstavljeni pred cerkvijo, da so si jih ljudje lahko ogledali in se odlo\u010dili za primernega. Gasilsko dru\u0161tvo Kne\u017eak je konec junija slavilo 90-letnico ustano-vitve. V Dru\u017eini je Zadravec o tem zapisal: \u00bbDober, plemenit zna\u010daj in naravo Kne\u017eanov potrjuje tudi dejstvo, da je v gasilski zvezi kar 150 ljudi, mladih in odraslih. Letos so praznovali 90-letnico tega dru\u0161tva. To je skupnost \u010dlovekoljubnih ljudi, ki se dandana\u0161nji med drugim brez predsodkov in kakr\u0161nih koli ovir v svoji uniformi ob pomembnej\u0161ih praznikih udele\u017eijo tudi bo\u017eje slu\u017ebe v cerkvi, kar je bilo v prej\u0161njem re\u017eimu strogo prepove-dano.\u00ab – Olj\u010dne vejice za cvetno nedeljo so tudi letos pripeljali iz istrskih \u017eupnij in darovi so bili ob tem namenjeni za obnovo \u017eupni\u0161\u010da v Predloki (\u010crni Kal). Upokojeni \u0161kof dr. Janez Jenko letos obhaja biserno obletnico\u00a0 (60 let) duhovni\u0161tva. Na\u0161 rojak, msgr. Franc Bole, je aprila za delo z mediji in za ustanovitev in vodenje Karitas prejel odli\u010dje sv. Cirila in Metoda, ki ga Slovenska \u0161kofovska konferenca podeljuje za zasluge in delo na cerkvenem in javnem podro\u010dju.\u00a0 Letos je bil v na\u0161i \u0161kofiji en \u00a0novoma\u0161nika, to je Peter \u010cernigoj, doma\u00a0 iz Ajdov\u0161\u010dine. Posve\u010den je bil v Logu pri Vipavi in \u0161kof ga je potem poslal za kaplana v Tolmin. Posve\u010deni so bili tudi \u0161tirje novi diakoni. – Po dalj\u0161i bolezni\u00a0 je 21. marca umrl 83-letni msgr. Jo\u017eef Mili\u010d, upokojeni \u017eupnik in dekan, po rodu iz Trsta, ki je skoraj 50 let deloval\u00a0\u00a0 v Povirju.\u00a0 V \u010dasu fa\u0161izma je branil slovensko besedo, ljudi pa pred brutalnostjo komunizma, ki je tudi njemu samemu preko grozilnih pisem in preiskav grenil \u017eivljenje.\u00a0\u00a0\u00a0 \u0160estdesetletni\u00a0 Franc \u0160tekar, doma iz Gori\u0161kih Brd in \u017eupnik na Ledinah nad Idrijo,\u00a0 je bolehen umrl 29. marca. Zadr\u017ean a dobrosr\u010den, pobo\u017een pa dober gospodar, se je zelo dobro\u00a0 razumel z ljudmi. Njegova skrita ljubezen je bila astronomija, ki jo je \u0161tudiral iz literature, ki mu jo je po\u0161iljal rodni brat iz tujine.\u00a0 \u010cez dva tedna je po dolgi bolezni in trpljenju v duhovni\u0161kem domu v \u0160empetru umrl biv\u0161i \u010drnovr\u0161ki \u017eupnik\u00a0 Ivan Mozeti\u010d, doma\u00a0 iz Bilj pri Gorici. Imel je lep zna\u010daj in mehko srce in ljudje so ga povsod imeli radi. Po nekaj kaplanskih letih v Idriji in Solkanu je bil\u00a0 \u017eupnik 11 let v Krkav\u010dah in nato 14 let v \u010crnem Vrhu nad Idrijo.\u00a0 \u017dupnik z Go\u010d pri Vipavi, Robert\u00a0 Zadnik, doma iz Bovca, je za posledicami infarkta umrl 11. oktobra v \u0161empetrski bolni\u0161nici, v starosti 72 let. Kot kaplan je pri\u0161el v Cerkno, a mu je oblast prepovedal delovati; potem je v Solkanu do\u017eivljal poni\u017eanja skupaj z \u017eupnikom, dr. Francem Mo\u010dnikom, ki so ga nahujskani aktivisti, po imenovanju za apostolskega administratorja, dobesedno zbrcali \u010dez italijansko mejo. \u017de kot duhovnik je eno leto slu\u017eil voja\u0161\u010dino in bil \u0161e eno leto\u00a0 zaprt.<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1993 –<\/strong> \u00a0<\/strong>na reki Neretvi.\u00a0 \u0160e iz na\u0161ih krajev: V marcu letos\u00a0 je na mejnem prehodu Ferneti\u010di neki Bajazid Ahmi\u0107, oblo\u017een z eksplozivom in v\u017eigalniki nekaj dni grozil s samorazstrelitvijo. Protestiral je proti vojni v Bosni in Hercegovini. V trenutku nepazljivosti so ga pred novinarsko javnostjo bliskovito onesposobili koprski policisti. 21. novembra je na In\u0161titutu Jo\u017eef \u0160tefan za\u010dela delovati prva slovenska spletna stran. –\u00a0 1994 \u2013<\/strong> To leto smo imeli v kne\u0161ki \u017eupniji 5 krstov, 6 porok in 27 pogrebov.\u00a0 V nedeljah\u00a0 je pri\u0161lo k ma\u0161i 113 otrok, 86 mo\u0161kih in 178 \u017eensk (skupaj vseh 378). K verouku je prihajalo 138 otrok:\u00a0 najve\u010d iz 5. razreda (22), najmanj iz 8. razreda (9). Pri prvem obhajilu, ki je bilo 8. maja,\u00a0\u00a0 je bilo\u00a0 12 otrok iz 2. razreda.\u00a0 Ministrantov je bilo 15. S petjem so pri bogoslu\u017eju sodelovali, poleg odraslih pevcev v me\u0161anem zboru, tudi otroci iz otro\u0161kega zbora. V za\u010detku januarja so dekanijski otro\u0161ki pevski zbori imeli tukaj koncert bo\u017ei\u010dnih pesmi.\u00a0\u00a0 Za vaje in glasbeno pripravljalnico mladih organistov je bil s pomo\u010djo \u0161kofije\u00a0 nabavljen rabljen pianino in v za\u010detku marca je \u017eupnik poskrbel za ugla\u0161evanje.\u00a0 Oblikoval se je tudi mladinski pevski zbor, ki sodeluje ob\u010dasno pri bogoslu\u017eju. Poleti je bil tabor za stre\u017enike v\u00a0 Klancu pri Kozini. Junija jih je \u017eupnik popeljal \u2013 skupaj z nekaterimi \u017eupnijskimi sodelavci\u00a0 –\u00a0 na Vr\u0161i\u010d in julija \u0161e\u00a0 na Vi\u0161arje.\u00a0 Udele\u017eili smo se dekanijskega romanja na Sveto Goro (24. aprila) in jeseni \u017eupnijskega\u00a0 romanja\u00a0 na Koro\u0161ko (Vrbsko jezero in obisk Osoj).\u00a0 V mladinski skupini se je zbiralo 10 mladih in poleti jih je \u017eupnik povabil na teden\u00a0 duhovnosti v Str\u017ei\u0161\u010de in na zaklju\u010dno sre\u010danje vseh udele\u017eencev konec avgusta v Logu pri Vipavi.\u00a0\u00a0 \u017dupnik je poskrbel za sre\u010danja in nanje vabil: \u017eupnijski pastoralni svet in pevski zbor, star\u0161e birmancev in prvoobhajancev\u00a0 (posebej \u0161e o\u010dete) in star\u0161e drugih verou\u010dnih skupin.\u00a0 Od januarja do marca je obiskal dru\u017eine po vaseh, ostarele in bolnike v postu in adventu. Obnove in druga dela: Na Ba\u010du so prekrili streho na cerkvi sv. Ane, prebarvani so bili trije zvoniki (v Kne\u017eaku, na Ba\u010du in v Koritnicah),\u00a0 v Kne\u017eaku je bila z darovi vernikov na kri\u017ei\u0161\u010du pri gasilskem domu znova pozidana kapelica \u017dalostne Matere Bo\u017eje in blagoslovljena ob procesiji sv. Re\u0161njega telesa na prvo junijsko nedeljo. V spodaj navedenem zapisu v Dru\u017eini stoji: \u00bbSredi Kne\u017eaka je li\u010dna kapelica s kipom \u017dalostne bo\u017eje Matere. Doma\u010dini vedo povedati, da so jo 3. decembra 1953 poru\u0161ili, \u010de\u0161 da ovira va\u0161ki promet; soseda je kip hranila do nedavnega, ko je \u2013 po sklepu vse va\u0161ke skupnosti \u2013 postavljena nova kapelica, prijazna in primerna za na\u0161 \u010das. V vseh \u010dasih se je ob stari kapeli zaustavila procesija ob prazniku svetega Re\u0161njega telesa, duhovnik je prebral evangelij ter z Najsvetej\u0161im podelil blagoslov na vse \u0161tiri strani. Nova kapela je bila pobuda \u0161e za Ba\u010dane, da so \u0161e oni temeljito obnovili va\u0161ko kapelico Srca Jezusovega, ki je neko\u010d tudi bila po\u0161kodovana.\u00ab Na shod sv. Ane pa je bila tudi ta blagoslovljena. \u00a0<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1993 –<\/strong> \u00a0… <\/strong>vpra\u0161anjih na\u0161e vere, bogoslu\u017eja, morale. Uradna predstavitev je bila 3. novembra v\u00a0 Ljubljani,\u00a0 za na\u0161e kraje pa v sredo zve\u010der, 24. 11.,\u00a0 v postojnskem \u017eupni\u0161\u010du.\u00a0 \u0160kof Metod je 28.3. blagoslovil na Premu \u0161tiri nove zvonove za \u017eupnijsko cerkev in podru\u017enice.\u00a0 22. avgusta je bila ustanovljena nova \u017eupnija Koper sv. Marko<\/em>;\u00a0 za prvega \u017eupnika je bil imenovan\u00a0 dosedanji\u00a0 \u017eupnik na Kozini, Klancu in v Rodiku Alojz Kr\u017ei\u0161nik, brat kne\u0161kega \u017eupnika.\u00a0 Zamenjava \u017eupnikov je bila poleti v Ko\u0161ani: Marko Kos je od\u0161el v \u0160turje, na njegovo mesto je\u00a0 iz Oseka pri\u0161el Vid Premrl. \u2013 Ljubljanska nad\u0161kofija je v za\u010detku leta dobila novega pomo\u017enega \u0161kofa: pape\u017e je na to mesto imenoval \u017eupnika iz \u0160entvida nad Ljubljano\u00a0 in strokovnjaka za katehezo Alojzija Urana. \u0160kofovsko posve\u010denje je prejel na svete tri kralje v Rimu. Sveti sede\u017e je februarja potrdil ustanovitev Slovenske \u0161kofovske konference in njena prva seja je bila 22. marca v Mariboru. Nacionalne konfernce \u0161kofov po vseh dr\u017eavah zdru\u017eujejo \u0161kofe pri na\u010drtovanju in re\u0161evanju raznih cerkvenih vpra\u0161anj pa tudi izra\u017eanju cerkvenega gledanja na moralna in dru\u017ebena vpra\u0161anja v konkretni dru\u017ebi. Slovenski \u0161kofje so \u017ee od osemdesetih let (od imenovanja nad\u0161kofa \u0160u\u0161tarja) imeli neko obliko samostojnosti v okviru Jugoslovanske \u0161kofovske konference.\u00a0 Slovenska \u0161kofovska konferenca ima sedem \u010dlanov. Njen predsednik je ljubljanski nad\u0161kof dr. Alojzij \u0160u\u0161tar, podpredsednik koprski \u0161kof msgr. Metod Pirih, \u010dlani pa mariborski \u0161kof dr. Franc Kramberger, pomo\u017eni mariborski \u0161kof dr. Jo\u017eef Smej, pomo\u017ena ljubljanska \u0161kofa msgr. Jo\u017eef Kvas in msgr. Alojz Uran ter upokojeni koprski \u0161kof dr. Janez Jenko. Na svoji oktobrski seji so na\u0161i \u0161kofje ponovno povabili pape\u017ea na obisk v Slovenijo.\u00a0 \u2013 s sodelovanjem nekaterih cerkvenih ustanov in posameznikov je bila letos ustanovljena in vzpostavljena Krekova banka s sede\u017eem v Mariboru. Po vzoru in navdihu\u00a0 nekdanjih ljudskih kme\u010dkih bank in posojilnic naj bi ta nova ustanova slu\u017eila malim podjetnikom, kmetom in tudi cerkveni dejavnosti. \u2013 Zaradi vojne v Bosni in Hercegovini je v na\u0161e kraje pri\u0161lo veliko beguncev. Ve\u010dji sprejemni center je bil zanje odprt v nekdanjih voja\u0161nicah v Postojni, Pivki in v Ilirski Bistrici, nekateri so si na\u0161li zato\u010di\u0161\u010de tudi po vaseh, zlasti pri svojih sorodnikih in znancih. Poleg drugih socialnih ustanov zanje skrbijo tudi \u017eupnijske dobrodelne ustanove, zlasti Karitas se je v zadnjih nekaj letih dobro organizirala in za\u017eivela na razli\u010dnih cerkvenih ravneh\u00a0 od \u017eupnij do Cerkve v Sloveniji. Pro\u0161nja za pomo\u010d je pri\u0161la iz postojnskega centra, kjer je zmanjkalo v za\u010detku leta jajc za pecivo. Pape\u017e je v zvezi z vojno v Bosni ve\u010dkrat pozval sprte strani in svetovne sile, da bi v dobro civilnega prebivalstva kon\u010dali z nasiljem in vojnimi spopadi. Oktobra je bila odmevna njegova izjava, s katero je potrdil dosedanjo\u00a0 cerkveno prakso\u00a0 neo\u017eenjenosti katoli\u0161kih duhovnikov. V Vatikanu so objavili okro\u017enico o moralnih vpra\u0161anjih Sijaj resnice in pape\u017e je svetovno javnost opozoril na problematiko trgovanja s su\u017enji v Afriki. \u2013 Januarja je v ZDA novi predsednik Bill Clinton nasledil Georga H. W. Busha. Z Maastrichtsko pogodbo je bila 1. novembra uradno ustanovljena Evrop-ska unija (dotlej Evropska gospodarska unija).\u00a0 9. novembra so hrva\u0161ke granate poru\u0161ile v Mostarju znameniti most …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1993 –<\/strong> \u00a0… <\/strong>kjer\u00a0 je mnogim pomagal do duhovni\u0161kega poklica. Nato je bil 6 let \u017eupnik v Solkanu in potem\u00a0 ponovno imenovan za duhovnega voditelja, tokrat v ljubljanskem bogoslovju, kjer je 6 let oblikoval duhovno podobo mladim duhovnikom. Rajni Jo\u017eko je bil dober in razgledan duhovnik, iskan duhovni voditelj, dober pridigar in ljudski misijonar, pisec pastoralnih in duhovnih \u010dlankov v Dru\u017eini in drugih verskih publikacijah. \u2013 Na veliki torek, 6. aprila, je v izolski bolni\u0161nici umrl upokojeni \u017eupnik v Matenji vasi in trnovski rojak, 81-letni Vladimir \u0160ircelj. Blag in umirjen je med vojno deloval na Golcu in potem v Hru\u0161ici, kjer je pogumno posredoval, da Nemci niso po\u017egali vasi. Od 1969 je bil \u017eupnik v Jel\u0161anah in potem 11 let v Matenji vasi, kjer so se od njega poslovili na veliki \u010detrtek, pokopan pa je na trnovskem pokopali\u0161\u010du. \u0160kof Metod se mu je med krizmeno ma\u0161o v koprski stolnici iskreno zahvalil za njegovo pokon\u010dnost, urejenost ter za vse, kar je skozi 56 let duhovni\u0161tva dobrega naredil za bo\u017eje kraljestvo. Zelo odmevna je bila novica o nasilni smrti 83-letnega \u017eupnika v Zapogah pri Vodicah\u00a0Franceta Rozmana (ljubljanska nad\u0161kofija). Vlomilca naj bi po podatkih kriminalisti\u010dne ovadbe splezala v \u017eupni\u0161\u010de skozi okno. Spe\u010dega \u017eupnika naj bi najprej posku\u0161ala omamiti z etrom, nato pa sta se nad njim znesla \u0161e z udarci. \u017dupniku, hudemu sr\u010dnemu bolniku, je naposled odpovedalo srce. Pristojne slu\u017ebe so ovadile osumljenca, vendar je bil postopek zaradi pomanjkanja dokazov ustavljen. \u2013 Letos se je nadaljevala duhovna in pastoralna prenova na\u0161e \u0161kofije. Molitveno sre\u010danje vernikov za to delo je bilo sredi marca na Sveti Gori in naslednjo nedeljo v Strunjanu. Drugo \u0161kofijsko zborovanje je potekalo\u00a0 16. oktobra\u00a0 na Mirenskem Gradu.\u00a0 Za obe \u0161kofijski zborovanji je bilo pripravljenih 13 dokumentov, ki so v prvem delu ugotavljali in analizirali stanje, v drugem delu osvetlili vsebino z lu\u010djo Svetega pisma in cerkvenega u\u010diteljstva, v tretjem delu pa odprli aktualna pastoralna vpra\u0161anja in nakazali re\u0161itve. Na prvem zborovanju, ki je bilo lani, 28. novembra, na Mirenskem Gradu je bila vsebina naslednja: katehumenat ali uvajanje odraslih v kr\u0161\u010danstvo; zakramenti uvajanja v kr\u0161\u010danstvo (otroci); Gospodov dan v \u0160kofiji Koper; majhne \u017eupnije; mladi, vera in Cerkev; \u0161kofijski in redovni duhovniki. Na drugem zborovanju, letos,\u00a0 so pri\u0161le na vrsto naslednje vsebine: \u017eupnijski pastoralni sveti; Karitas v na\u0161i delni Cerkvi; predzakonska pastorala kot izhodi\u0161\u010de za prenovo pastorale zakona in dru\u017eine; cerkveni pevci, petje in glasba; pastorala bolnikov in invalidov v lu\u010di prenove; starej\u0161i v na\u0161i \u0161kofiji. Dokumenti zborovanj so bili objavljeni v posebnih bro\u0161urah. – \u00a0Leto\u0161nji dar za olj\u010dne vejice, ki so jih na \u017eupnije dostavile istrske \u017eupnije, in dar ob zahvalni nedelji je bil namenjen gradnji nove cerkve v Luciji pri Portoro\u017eu. – Druga izdaja rimskega misala v slovenskem jeziku je pri\u0161la v na\u0161e cerkve in misal smo za\u010deli v uporabljati\u00a0 letos na prvo postno nedeljo,\u00a0 28. februarja. Na podru\u017enicah so \u0161e naprej v rabi knjige prve izdaje misala v sloven\u0161\u010dini iz leta 1976. V roke smo dobili slovensko izdajo Katekizma katoli\u0161ke Cerkve. V tej obse\u017eni knjigi, ki je v glavnem delo kardinala J. Ratzingerja, je zbrana katoli\u0161ka versko doktrina o vseh …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1993 –<\/strong> \u00a0<\/strong>V na\u0161i \u017eupniji so bile letos tri poroke,\u00a0 krstov je bilo 8, pogrebov pa 25; nedeljnikov je bilo ob pomladnem \u0161tetju 24. aprila 364 (mo\u0161kih 85, \u017eensk\u00a0 174 in 105 otrok), obhajil je bilo 16.000; zmanj\u0161alo se je \u0161tevilo naro\u010dnikov verskega tiska; sedaj je naro\u010deno \u00a0naslednje \u0161tevilo publikacij: (Dru\u017eina 60, Ognji\u0161\u010de 110, Prijatelj 10, Misijonska obzorja 10, Mohorjeva zbirka 10, Dru\u017einska pratika 200. – \u017dupnik je bil sredi januarja na ve\u010ddnevnem na pastoralno- teolo\u0161kem te\u010daju v Rimu. Verouk za otroke je potekal urejeno, enako mladinska sre\u010danja. Sre\u010danja za star\u0161e so bila v nedeljah po jutranji ma\u0161i. \u017dupnik je na posebno sre\u010danje v nedeljo, 2. maja,\u00a0 po drugi ma\u0161i povabil o\u010dete prvoobhajancev. Pri prvem obhajilu 23. maja ob 8h je bilo 15 otrok. Dekanijsko sre\u010danje stre\u017enikov\u00a0 je bilo 29. maja\u00a0 v Hru\u0161ici, \u017eupnik pa je doma\u010de stre\u017enike v za\u010detku julija popeljal\u00a0 na planinski izlet v Kamni\u0161ke hribe.\u00a0 Miklav\u017e je na svoj god v cerkvi obiskal otroke\u00a0 do 2. razreda\u00a0 v nedeljo popoldne. Od \u010detrtka 25. do 28. marca\u00a0 je bila duhovna obnova\u00a0 lanskega ljudskega misijona. \u017dupnijsko\u00a0 romanje v Padovo je bilo zaradi javor\u0161ke veselice\u00a0 prelo\u017eeno za teden pozneje:\u00a0 v soboto\u00a0 4. septembra sta tja peljala romarje dva polna\u00a0 avtobusa. Celodnevno \u010de\u0161\u010denje je bilo v nedeljo 16. maja. V nedeljo, 27. junija ob 16h je bila ma\u0161a pri sv. Janezu na Ba\u010du. Za sv. Marjeto, 25. julija,\u00a0 je v Koritnicah ma\u0161eval\u00a0 rojak g. Franc Bole; za to slavje je bila natisnjena\u00a0 spominska podobica z novim Marijinim kipom.\u00a0 Za ureditev elektri\u010dnega\u00a0 zvonjenja\u00a0 dveh zvonov v kori\u0161kem zvoniku (1500 DEM in \u0161e drugi stro\u0161ki za napeljavo) je \u017eupnik prosil Kori\u010dane, da bi dali po\u00a0 100 DEM na dru\u017eino. \u017dupnijsko sre\u010danje za stare in bolne je bilo v nedeljo popoldne, 3. oktobra. – \u017dupnik je v dogovoru s krajevno skupnostjo povabil na \u010distilno akcijo pri sv. Barbari za v soboto pred cvetno nedeljo in ponovno \u0161e pred belo nedeljo. V za\u010detku septembra je potekalo beljenje v \u017eupni\u0161\u010du in v cerkvi na Ba\u010du. Blagoslov verou\u010dnih prostorov\u00a0 je bil v nedeljo, 12. septembra. Na god sv. Barbare je bila tam sveta ma\u0161a ob prenovljenem\u00a0 oltarju. – Bo\u017ei\u010dnica otro\u0161kih pevskih zborov za na\u0161o dekanijo je bila na Pregarjah v nedeljo,\u00a0 10. januarja,\u00a0 popoldne ob 3h. Pridru\u017eil smo se dekanijskemu romanju na Sveto Goro, ki je bilo popoldne v nedeljo, 25. aprila.\u00a0 Srebrno ma\u0161o\u00a0 je 4. 7. v Zagorju obhajal doma\u010din, lazarist g. Rudi \u0160tavar.\u00a0 Dekan Bogdan Berce je blagoslovil prenovljeni oltar v cerkvi v Zajel\u0161ju 12. septembra. \u2013 Na predve\u010der praznika apostolov Petra in Pavla je \u0161kof Metod v \u017eupnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ajdov\u0161\u010dini podelil red diakonata doma\u010dinu Petru \u010cernigoju, ki je bil za eno leto dodeljen v pastoralno pomo\u010d \u017eupniku v Slavini. Na sam praznik je bilo v baziliki Matere bo\u017eje na Sveti Gori posve\u010denje novoma\u0161nikov: Ale\u0161 Rupnik je doma iz Idrije (imenovan za kaplana v Izoli), David Taljat iz Tolmina\u00a0 (nastavljen za kaplana v Idriji). – Letos sta umrla dva primorska duhovnika. V Rimu, kjer je bil na enoletnem \u0161tudijskem dopustu, je za posledicami prometne nesre\u010de (povozil ga je avto) 6. februarja umrl 66-letni Jo\u017eko Benedeti\u010d, doma iz bri\u0161kih Vipol\u017e. Bil je nekaj let \u017eupnik in potem 14 let duhovni voditelj v malem semeni\u0161\u010du v Vipavi, …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1992 – \u00a0\u00a0… <\/strong>v Ljubljano prinesel kar italijanski predsednik Cossiga. V maju je bila Slovenija sprejeta kot 176. \u010dlanica v Organizacijo zdru\u017eenih narodov. Sledila so \u010dlanstva v drugih mednarodnih organizacijah in ustanovah. Po dveh letih se je poslovila vlada Lojzeta Peterleta\u00a0 in prepustila mesto levim\u00a0 pod vodstvom dr. J. Drnov\u0161ka. Konec septembra je za\u010del veljati nov denar, slovenski tolar. V za\u010detku decembra so bile prve parlamentarne in predsedni\u0161ke volitve v samostojni Sloveniji. Predsednik nove vlade je bil spet dr. Drnov\u0161ek in predsednik dr\u017eave s petletnim mandatom \u00a0M. Ku\u010dan. \u2013 V za\u010detku junija je bil v Jurovskem Dolu pri Mariboru v nepojasnjenih in sumljivih okoli\u0161\u010dinah ustreljen 46-letni Ivan Kramberger. Bil je nekak\u0161en ljudski tribun, ki je znal nagovoriti preproste ljudi; med simpatizerji je pridobil privr\u017eence, ki so ga politi\u010dno podpirali in zato je – osovra\u017een v nekaterih krogih \u2013 padel pod streli \u00bbneznanega\u00ab storilca. –\u00a0 Februarja letos je bilo\u00a0 na podlagi odlo\u010ditve notranjega ministrstva iz registra slovenskih dr\u017eavljanov izbrisanih nekaj manj kot 25.000 nekdanjih jugoslovanskih dr\u017eavljanov: nekateri iz nekdanjih jugoslovanskih republik so iz nemarnosti zamudili rok za prijavo v postopku pridobitve dr\u017eavljanstva, nekateri so samopa\u0161no verjeli v ponovno jugoslovanstvo, mnogim se je pa zgodila krivica. Zadeva je v nadaljevanju dobila epilog na evropskem sodi\u0161\u010du, ki je Sloveniji nalo\u017eilo izpla\u010dilo od\u0161kodnin in ureditev stanja. Nekateri so se slovenskemu dr\u017eavljanstvu tudi odpovedali. \u010ceprav je nekdanja socialisti\u010dna Jugoslavija konec aprila uradno ugasnila in sta na njenih ru\u0161evinah Srbija in \u010crna Gora ustanovili zvezno republiko Jugoslavijo, se je vojna v Bosni nadaljevala z ru\u0161enjem in ubijanjem; oblegano in obstreljevano je bilo Sarajevo in tam so pod srbskimi streli padle prve bo\u0161nja\u0161ke in hrva\u0161ke \u017ertve. \u2013 Za Slovenijo so na poletnih olimpijskih igrah v Barceloni na\u0161i vesla\u010di v dveh kategorijah prejeli prvi dve bronasti medalji v novi dr\u017eavi. \u2013 Vreme: avgusta je bila huda su\u0161a. Tudi najstarej\u0161i kmetje ne pomnijo tako slabe letine, kakr\u0161na je bila letos zaradi katastrofalne su\u0161e. 17. oktobra so obilne padavine povzro\u010dile zelo hiter porast nekaterih rek, zlasti Vipave, zgornje Save in Savinje ter Kolpe. Narasla je tudi Ljubljanica, ki je \u017ee popoldne dosegla kriti\u010dne vrednosti in za\u010dela poplavljati Ljubljansko barje. 18. oktobra je v Podkraju padlo 250 mm. Prve jesenske poplave niso bile izjemne, saj so tokovi, ki so poplavljali, dosegli le eno- do dvoletne visoke vode, kar pomeni poplavljanje le v razmeroma ozkih, najni\u017ejih pasovih ob rekah. Ker je tam izraba tal prilagojena relativno pogostim poplavam, ni pri\u0161lo do ve\u010dje gmotne \u0161kode. Komaj deset dni po prvih poplavah je konec oktobra spet pri\u0161lo do mo\u010dnih padavin, zaradi katerih so med 29. oktobrom in 1. novembrom mo\u010dno narasli re\u010dni tokovi in ponekod so se pojavili zemeljski plazovi. Mo\u010dne padavine so ob jugozahodnih vetrovih 29. oktobra najprej zajele zahodno Slovenijo, nato pa je ob dotoku hladnej\u0161ega zraka s severovzhoda mo\u010dno de\u017eevalo predvsem v severovzhodni Sloveniji. Med 29. oktobrom in 1. novembrom so mo\u010dne padavine in visoke vode povzro\u010dile te\u017eave \u00a0po vsej dr\u017eavi, posebno na obmo\u010dju Celja.<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1992 – \u00a0\u00a0… <\/strong>iz skupnosti Marijinih sester. V maju je bil v Logu pri Vipavi \u0161kofijski festival cerkvenih pevskih zborov ob 400-letnici smrti skladatelja J. Gallusa in ob 40-letnici smrti primorskega skladatelja V. Vodopivca. Poleti so na\u0161i \u0161kofje ponovno opozorili \u017eupnike, naj dosledno upo\u0161tevajo dolo\u010dbe glede koncertov v cerkvah: prireditelj je ne glede na izvajalca krajevna \u017eupnija; izvajajo se dosledno samo skladbe za cerkveno rabo; med koncertom naj \u017eupnik iz cerkve odnese najsvetej\u0161e na primeren kraj; vstop na koncerte je prost, brez vstopnine. \u2013 Julija je \u0161kof Janez v Jel\u0161anah posvetil nov zvon. Jeseni je bil za asistenta pri katedri za liturgiko na Teolo\u0161ki fakulteti v Ljubljani imenovan nekdanji premski \u017eupnik mag. Ivan Likar. Po ureditvi \u017eupnijskih poimenovanj (\u017eupnija je pravna osebe, ne pa cerkve, kaplanije ali kaj drugega) in pe\u010datov je to naposled tudi s \u0161kofijo: \u0160kofija Koper je dobila nov pe\u010dat: v njem je sonce z \u017earki, ki spominjajo na zgodovinski grb mesta Koper, po katerem se na\u0161a \u0161kofija imenuje. \u0160kof je poleti spomnil \u017eupnike na pisanje \u017eupnijske kronike, v kateri odseva \u010dasovni utrip \u017eupnije. Podobno je tudi \u017eupnijski arhiv veliko kulturno in duhovno bogastvo, ki potrebuje ljube\u010do roko in primerno nego. – Konec marca je bilo \u017ee tretji\u010d v nekaj letih vlomljeno v podru\u017eni\u010dno cerkev sv. Jurija na Taboru pri Brezovici; tatovi so odnesli z oltarja \u0161tiri kamnite stebre. . \u2013 V februarju so se na ljubljanskem pokopali\u0161\u010du na \u017dalah po ve\u010d letih spet za\u010deli pogrebi iz obnovljenih Ple\u010dnikovih ve\u017eic. Te so bile zgrajene pred vojno, a jih je prizadel zob \u010dasa in nenaklonjen re\u017eimski prezir do Ple\u010dnikovega dela. Ple\u010dnikove \u017dale so bile opu\u0161\u010dene po zgraditvi poslovilnega kompleksa novih ve\u017eic skupaj s krematorijem, ki je \u017ee s svojo postavitvijo na \u010disto nasprotno stran pokopali\u0161\u010de kazal odnos do re\u017eimu neprijetne kulturne dedi\u0161\u010dine; ta je bila zadnji trenutek re\u0161ena pred zru\u0161enjem. – V za\u010detku posta je iz\u0161el nov slovenski ma\u0161ni misal, to je ma\u0161na knjiga na oltarju, iz katere duhovnik bere vsakodnevno ma\u0161o. Nova knjiga je je bila potrebna, ker je dosedanji iz leta 1975 vezava \u017ee razpadla, manjkala pa so v njej tudi novej\u0161a ma\u0161na besedila. Dejansko smo knjigo dobili \u0161ele letos v decembru. \u2013 \u017de v za\u010detku leta so bili med Vatikanom in Republiko Slovenijo vzpostavljeni diplomatski odnosi in od priznanja na\u0161e dr\u017eave je bil za vatikanske diplomatskega predstavnika pri nas postavljen nuncij v Beogradu, nad\u0161kof Gabriel Montalvo. Junija, pred prvo obletnico praznika dr\u017eave Slovenije, pa je bil za prvega apostolskega nuncija v Ljubljani imenovan msgr. Pier Luigi Celata. Ta je po prihodu izro\u010dil poverilna pisma notranjemu ministru Dimitriju Ruplu in predsedniku dr\u017eave Milanu Ku\u010danu. – Na veliki\u00a0 \u0161maren je na Brezjah potekala uradna in slovesna posvetitev slovenskega naroda bo\u017eji Materi Mariji. Po vseh \u017eupnijah,\u00a0 tudi pri nas v Kne\u017eaku, smo se tej posvetitvi pridru\u017eili.\u00a0 \u2013 Na\u0161i \u0161kofje so bili meseca novembra v Vatikanu \u00bbad limina\u00ab (dobesedno pomeni ta latinski izraz, da so poromali k zidovom oz.\u00a0 cerkvam apostolov Petra in Pavla, na njune grobove; ob tej prilo\u017enosti \u0161kofje tudi dejansko obi\u0161\u010dejo ti dve cerkvi in v tam \u00a0molijo za svojo krajevno Cerkev in svetega o\u010deta).\u00a0 Pape\u017e je \u0161kofom in vsemu slovenskemu narodu izrekel zahvalne in spodbudne besede skupaj s prisr\u010dnim blagoslovom. \u2013 Konec leta je bil za delo v \u017eupnijski pisarni pripravljen in dan v uporabo ra\u010dunalni\u0161ki program za razne sezname in zbirke podatkov. \u2013 Slovenija- <\/em>Konec lanskega leta so novo dr\u017eavo, Republiko Slovenijo, \u017ee priznale nekatere dr\u017eave, med njimi prva Islandija. Letos sredi januarja je to, kot \u010detrta dr\u017eava,\u00a0 storil tudi Vatikan, potem pa \u0161e mnoge druge. Za\u00a0 Italijo je listino s priznanjem …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1992 – \u00a0\u00a0…<\/strong> Bajc Zorko s Cola, Kav\u010di\u010d Ivan iz \u010crnega Vrha in Kravos Matja\u017e iz Vipavskega Kri\u017ea. Umrli pa so \u0161tirje duhovniki. V februarju Mirko \u0160karabot in Stanislav Vrtovec. Gospod Mirko je bil iz \u0160empetra pri Gorici in tam je nazadnje bival v domu za ostarele duhovnike, ko je po 48 letih zveste in delovne duhovni\u0161ke slu\u017ebe dozorel za ve\u010dnost. Ve\u010dino svojega duhovni\u0161kega \u017eivljenja je deloval v Levpi nad Kanalom, kjer je tudi pokopan. Po vojni je bil preganjan od komunisti\u010dnega re\u017eima in 6 mesecev zaprt. Bil je deloven, preprost in dru\u017eaben duhovnik iz generacije, ki je prijateljsko zdru\u017eevale nekdanje slovenske, furlanske in italijanske bogoslovce v \u00a0gori\u0161kem semeni\u0161\u010du. Duhovnik S. Vrtovec je bil doma iz Velikih \u017dabelj na Vipavskem. \u0160e dva njegova brata sta bila duhovnika jezuita, sestra pa redovnica ur\u0161ulinka. Bil je poznan in dober ljudski pridigar in misijonar, velik \u010dastilec Matere Bo\u017eje. Nekaj let je bil i odgovorni urednik Dru\u017eine. Rajni je slu\u017eboval na Tolminskem, v Prva\u010dini in nato skoraj 40 let kot \u017eupnik in dekan v Dornberku, kjer je tudi njegov grob. Junija je v Se\u010dovljah\u00a0 nenadoma umrl 69 letni \u017eupnik\u00a0 Ivan Mavri\u010d, doma iz Podbe\u017e, Hru\u0161ica. Ker je \u017eelel delovati v misijonih, je od\u0161el na \u0161olanje v Italijo, a ga je zaradi zdravstvenih te\u017eav nadaljeval v Kopru, Gorici in Ljubljani. Deloval je kot kaplan v Hrenovicah, bil je \u017eupnik v Se\u017eani in nazadnje v Se\u010dovljah; pokopan je na hru\u0161evskem pokopali\u0161\u010du. Pokojni Ivan je bil \u017eivahen in sre\u010den \u010dlovek, dober katehet in preprost v stikih z ostarelimi in preprostimi ljudmi.\u00a0 Jeseni je po petih letih hude arterioskleroze v idrijski bolni\u0161nici umrl prelat Ivan Kobal, dolgoletni \u0161kofijski kancler in prej 31 let \u017eupnik v \u010crnem Vrhu nad Idrijo. Tam je pre\u017eivel krvav vojni spopad in\u00a0 razdejanje vasi, po\u017eig in poru\u0161enje cerkve in smrt\u00a0 na desetine nedol\u017enih doma\u010dinov. Povojna obnova zidov\u00a0 je bila okra\u0161ena \u0161e s \u0161tirimi novoma\u0161niki in petimi redovnicami. Bil je velik podpornik misijonov. 21 let bil kancler, to je vodja \u0161kofijske pisarne v Kopru in spovednik v stolnici.\u00a0 Pokopan je v rodnem Sanaboru pri Vrhpolju na Vipavskem.\u00a0 – V za\u010detku tega leta je \u0161kof Metod z odlokom preuredil nekatere na\u0161e dekanije: zdru\u017eili sta se dekaniji Idrija in Cerkno, Komen in Se\u017eana, Biljana in Kanal sta pridru\u017eeni Novi Gorici, zdru\u017eita se tudi \u0107rni\u0161ka in vipavska dekanija, ustanovi se pa nova dekanija \u0160empeter (pri Novi Gorici). – Prve dni maja je pape\u017e Janez Pavel II. obiskal sosednji \u0161kofiji Trst in Gorico. Njegovih ma\u0161 se je udele\u017eilo tudi 2000 vernikov iz na\u0161e \u0161kofije. Na Travniku v Gorici je z njim soma\u0161eval na\u0161 \u0161kof Metod in okrog 50 na\u0161ih duhovnikov. Zve\u010der 2. maja pa je sveti o\u010de v stolnici molil ro\u017eni venec pred svetogorsko podobo Matere bo\u017eje, ki so jo za to prilo\u017enost pripeljali v Gorico. – Med na\u0161e vernike je bil razdeljen vpra\u0161alnik, ki je spodbudil nekatere prakse v zvezi s karitativnim delovanjem, odpira vpra\u0161anje, kako naprej z malimi \u017eupnijami, po vseh dekanijah uvaja katehumenat za odrasle. Prenova bo uspe\u0161na, \u010de bomo verjeli v mo\u010d Svetega Duha, \u010de se bo prenova najprej dotaknila duhovnikov, redovnikov in redovnic in lai\u0161kih pastoralnih sodelavcev, \u010de bomo verjeli in zaupali v laike, \u010de bomo odkrivali nove oblike pastoralnega organiziranja, povezovanja in sodelovanja, ki bo ovrednotilo dru\u017eino in laike tako, da bodo postali dejavni in odgovorni.\u00a0 Prvo zasedanje je bilo na Mirenskem Gradu v soboto, 28. novembra. Kjer so zastopniki na\u0161e krajevne Cerkve pregledali \u0161est vsebinskih krogov \u017eivljenja v na\u0161i \u0161kofiji in dopolnili ter sprejeli smernice za nadaljevanje prenove.\u00a0 V za\u010detku posta je \u0160kof Metod blagoslovil in odprl duhovni\u0161ki dom v \u0160empetru pri Gorici. Hi\u0161o je za ostarele duhovnike podarila na\u0161i \u0161kofiji doma\u010dinka – pokojna Agata Habchi, nekdanja aleksandrinka. V domu je prostora za \u0161est duhovnikov, oskrbujeta jih redovnici …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1992 – \u00a0\u00a0<\/span>… <\/strong>in oba \u017eupnijska sveta ter novoustanovljene Karitas so potekali na obi\u010dajen na\u010din. V poletnem \u010dasu je \u017eupnik povabil stre\u017enike na taborjenje v Lokovec nad \u010cepovanom in oba zadnja razreda verou\u010dencev na dneve zbranosti v Vremah, srednje\u0161olce pa v teden zbranosti v Str\u017ei\u0161\u010du. Za fante in dekleta 16 \u2013 21 let je bil jeseni odprt razpis za vklju\u010ditev k skavtom, povabljeni pa so bili tudi v Sti\u010dno, v soboto 19. septembra. Ostareli in bolni so imeli \u017eupnijsko sre\u010danje zadnjo septembrsko nedeljo popoldne. \u017dupnijsko romanje na dom \u0161kofa A. M. Slom\u0161ka v Ponikvo je bilo konec avgusta. Konec oktobra je \u017eupnik povabil v bibli\u010dno skupino, posebej bralce bo\u017eje besede. Opravljena dela<\/em>. Sredi maja je bilo urejeno v farni cerkvi bitje ure na vse tri zvonove in spet sta na\u00a0 eni \u0161tevil\u010dnici\u00a0 stolpne ure delovala kazalca \u2013 kazala to\u010den \u010das. Do shoda v Koritnicah, ob praznovanju sv. Marjete, je bil urejen tlak v cerkvi, na levi strani je bil postavljen kip Matere Bo\u017eje, notranjost cerkve prebeljena (Lojze Bati\u010d iz \u0160empetra pri Gorici). Vse je pla\u010dala rojakinja iz Trsta Lina Delost, poro\u010dena D’Alena (30 mio lir\u00a0 – en nov avto R4 je stal okoli 11 mio lir). Blagoslov obnovitvenih del in novega Marijinega kipa je na praznik opravil g. Franc Bole. V \u017eupni\u0161\u010du je bila za ogrevanje hi\u0161e in u\u010dilnic montirana pe\u010d\u00a0 in cisterna za nafto ter postavljen v novo kurilnico dimnik. V mesecu maju je bila kon\u010dana monta\u017ea novih oken in stre\u0161nih \u017elebov in plo\u010devi-nastih obrob. Do za\u010detka verouka so bila kon\u010dana dela v u\u010dilnicah in drugih prostorih (wc\u00a0 in stopni\u0161\u010de), kar je stalo okoli 20.000 DM (za dva nova avta\u00a0 R4). \u017dupnija je tudi prispevala za obnovo \u017eupni\u0161\u010da v Klancu pri Kozini za namene mladinske pastorale v na\u0161i \u0161kofiji.\u00a0 Denar za vsa opravljena dela in druge izdatke so pripevali farani v rednih nabirka in z drugimi posebnimi prostovolj-nimi darovi (predlogi: v zbiralni akciji naj bi npr. po dru\u017eini ali po dohodku, to je pla\u010da ali penzija, darovali po 1000 sit), \u017eupnik pa je svojim denarjem kril trenutne zagate v prazni \u017eupnijski blagajni. Na jesenski seji \u017eupnijskega pastoral-nega sveta (sklic je bil ponovljen zaradi premaj-hne udele\u017ebe) je \u017eupnik opozoril \u0161e na nujno\u00a0 pleskanje plo\u010devine na zvonikih ali morda prekritje z bakrom; s krajevno skupnostjo je potrebno dore\u010di glede \u010distilne akcije, mrli\u0161ke ve\u017eice in upravljanja s pokopali\u0161\u010dem (prispevek za grobove in red pri njihovem postavljanju in vzdr\u017eevanju, obnova pokopali\u0161ke cerkve sv. Barbare). \u017dupnik je \u017ee za veliko no\u010d povabil k vseslovenski \u010distilni akciji za lepo okolje. Do konca leta je bil obnovljen lesen oltar sv. Bar-bare s pozlato in barvanjem. \u2013 V ponedeljek, 10. junija je \u017eupnik tukaj gostil sre\u010danje duhov-nikov svojega letnika. Zadnjo junijsko nedeljo je med dopoldansko ma\u0161o pel cerkveni zbor iz \u0160empetra pri Gorici, pri jutranji ma\u0161i 8. Novem-bra pa kvartet Capris iz Kopra. Dekanija in \u0161ko-fija. <\/em>Prvo nedeljo v juliju je zagorski \u017eupnik Niko praznoval srebrno ma\u0161o. V Ko\u0161ani je bilo konec septembra sre\u010danje za u\u010ditelje o verskem pouku v dr\u017eavnih \u0161olah, o temi, ki je razburkala slovensko strokovno in lai\u010dno javnost. Gost na ve\u010deru je bil prof. dr. A. Snoj s teolo\u0161ke fakul-tete. Sredi novembra pa je v domu za ostarele v Ilirski Bistrici o spremljanju umirajo\u010dih govorila zdravnica dr. Metka Klevi\u0161ar. V soboto, 28. novembra je bilo na Mirenskem Gradu zboro-vanje \u0161kofijske prenove: ta pastoralni projekt naj bi dal sve\u017eega vetra v pastoralno in versko \u017eivljenje v na\u0161i \u0161kofiji; podobni projekti\u00a0 so potekali \u0161e v obeh drugih dveh slovenskih \u0161kofijah. Konec decembra je bila v \u0161oli v Pivki predstavitev cerkvenega finan\u010dnega projekta: ustanovitev\u00a0 Krekove vzajemne banke, ki naj bi pomagala vzpostaviti nove gospodarske temelje \u00a0za finan\u010dno servisiranje drobnega gospodar-stva, kmetov in cerkvenih projektov. \u00a0<\/span><\/strong>Letos je bilo v Sloveniji posve\u010denih 20 20 novoma\u0161-nikov, od tega 3 iz na\u0161e \u0161kofije: …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1991 – \u00a0<\/span><\/strong>Pri obse\u017enem delu pri u\u010dilnici je bilo premalo sodelovanja, \u017eupnik pa je sam opravil 500 prostovoljnih ur. Kar pa so ob za\u010detku verou\u010dnega leta izkoristili nekateri birmanci tako, da je bila priprava v krizi zaradi objestnosti, ki se je pokazala na primer v prosta\u0161kih zapisih na klopeh v cerkvi. Pri mladinskem zboru niti pomo\u010d piv\u0161kega \u017eupnika ni zalegla. \u2013 Na\u0161i \u0161kofje so v postnem pastirskem pismu spodbujali k celostni verski vzgoji, da bi verniki iz tradicije, Bo\u017eje besede, zakramentov in pridobljenega verskega znanja tudi v javnosti iz vsega na\u0161tetega \u017eiveli. Konec maja je bilo veliko vseslovensko romanje na Trsat ob 700 letnici tamkaj\u0161nje cerkve. 28. junija je nad\u0161kof \u0160u\u0161tar blagoslovil obnovljene Ple\u010dnikove \u017dale, dan prej pa novozasajeno lipo na trgu pred Skup\u0161\u010dino.\u00a0 \u017dupnik je povabil konec avgusta na koncert skupine Gen Verde v\u00a0 Ljubljano. Pripravljal se je vseslovenski misijonski kongres; 21. septembra se je v Sti\u010dni zbralo ve\u010d tiso\u010d mladih kristjanov. In v Cerkvi na Slovenskem je potekal misijonski kongres z raznimi dogodki in prireditvami ter molitvenimi sre\u010danji, misijonsko razstavo v ljubljanskih Kri\u017eankah in simpozijem na teolo\u0161ki fakulteti v Ljubljani. Jeseni je \u0161kof Metod\u00a0 obiskal rojake v Avstraliji. V nekdanjem malem semeni\u0161\u010du v Vipavi\u00a0 je septembra za\u010dela z rednim poukom novoustanovljena \u0160kofijska gimnazija. V cerkvenem in tudi civilnem okolju je dvignil veliko prahu napovedani zakon\u00a0 o\u00a0 denacionalizaciji cerkvenega premo\u017eenja, po katerem bi bile vrnjene Cerkvi po vojni odvzete nepremi\u010dnine (stavbe, kmetijska zemlji\u0161\u010da in gozdovi). \u017de nekaj \u010dasa so krajevne radijske postaje s sodelovanjem doma\u010dih duhovnikov za\u010dele s predvajanjem verskih oddaj. Za ve\u010djo kvaliteto te oblike oznanjevanja evangelija so na\u0161i \u0161kofje pritegnili \u00a0nekatere znane cerkvene medijske delavce in slovenski program Radia Vatikan. V jasnosti je bila \u017ee nekaj \u010dasa razpravljanje o prvenstvu kri\u017ea in zastave pri cerkvenih pogrebih. Zato so \u0161kofje poleti v soglasju z Gasilsko zvezo Slovenije dali napotke glede reda pri \u00a0pogrebih z udele\u017ebo gasilcev in o sodelovanju zastopnikov Cerkve na gasilskih prireditvah. \u2013 1992 \u2013<\/strong> V tem letu je bilo 5 porok, 8 krstov. Prvoobhajancev je bilo 16 in pogrebov 18. – 13. januarja je bila ustanovljena \u017dupnijska karitas Kne\u017eak. Pred ljudskim misijonom, ki sta ga\u00a0 od sobote, 4. aprila, do cvetne nedelje, 12. aprila, vodila dva misijonarja, je \u017eupnik obiskal vse dru\u017eine in jih povabil na misijon z naslov \u00bbO\u017eivimo svojo vero.\u00ab\u00a0 Udele\u017eba je bila lepa in\u00a0 veliko je bilo spovedi.\u00a0 Letos je bil misijon tudi v Ko\u0161ani in \u0160mihelu ter na Premu in Pregarjah. Verouk, sre\u010danja za star\u0161e …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1991 – … <\/strong>4.693 pripadnikov JLA in 252 zveznih mili\u010dnikov. Uni\u010denih ali po\u0161kodovanih je bilo 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, 172 trans-portnih vozil in 6 helikopterjev. \u2013 v vojnem \u010dasu so slovenski mediji, zlasti tv in radio sproti poro\u010dali o dogajanju. Ljudje so sledili dogod-kom in v strahu upo\u0161tevali navodila o evakuaciji pred letalskimi napadi. Zato je \u017eupnik odpovedal poletni tabor za stre\u017enike v Lokovcu.\u00a0 Posve\u010denje novoma\u0161nikov v soboto, 29. junija, v Kopru je potekalo ob zavedanju prete\u010de nevarnosti; prestavljena je bila nova ma\u0161a v Pivki. Dejansko je voja\u0161ko letalstvo JLA obstreljevalo letali\u0161\u010de na Brniku, predor Karavanke in oddajnike \u00a0\u00a0v Dom\u017ealah, na Nanosu, Krvavcu, Bo\u010du…). Pri obstreljevanju polo\u017eajev slovenske teritorialne obrambe so bili na dolenjski cesti ubiti tur\u0161ki vozniki kamionov. Tanki JNA so pomendrali ovire. Pod cesto pri kamnolomu nad \u010crnim kalom je dolgo le\u017eal prevrnjen kamijon, ki ga je tank na poti proti meji na \u0160kofijah zrinil v prepad. Slovenska terito-rialna obramba, to je na\u0161a slovenska vojska, je tudi pri nas vpoklicala veliko rezervistov, fantov in mo\u017e. Za varovanje in obrambo na raznih mestih Primorske in tudi drugje so ostali nekateri v uniformi do poznega poletja. Predsedstvo SFRJ je 18. julija sprejelo odlo\u010ditev, da se JLA v treh mesecih z oro\u017ejem in opremo umakne iz Slovenije. Vojska se je za\u010dela umikati iz kasarn, na vagone in na tovornjake so nakladali opremo. Za seboj so pustili opusto\u0161ene ali celo poru\u0161ene objekte (v voja\u0161nici, nekda-njih \u0161kofovih zavodih v \u0160entvidu nad Ljubljano, so oficirji razprodali bakreno elektri\u010dno napeljavo, ki so jo s kamijoni izvlekli iz in\u0161talacijskih ja\u0161kov in cevi). Zadnji vojaki so se na ladje v koprskem pristani\u0161\u010du vkrcali 26. oktobra pono\u010di; \u00a0naslednje popoldne je z do kraja navitimi motorji na odprto morje izplula izplula zadnja ladja. Z odhodom JLA se je proti Jugu odpravila tudi ve\u010dina oficirjev in njihovih dru\u017ein. V mnogih me\u0161anih zvezah je nastalo veliko te\u017eav in razdvojenosti: otroci so rasli in se \u0161olali tukaj, odhod je pomenil zanje prekinitev prijateljstev, opustitev delovnih mest, ogro\u017eenost ljubezen-skih zvez in odhod v negotovo in vse boj zmedeno jugoslovansko okolje. Iz JNA so se\u00a0 vrnili slovenski regruti, mnogi s psihi\u010dnimi te\u017eavami. \u2013 V za\u010detku oktobra je bil v dr\u017eavi uveden lasten denar. Slovenski tolar je veljal ob menjavi en jugoslovanski dinar. Nov denar je bil lepo sprejet in je pomenil in dejansko po\u010dasi prinesel tudi gospodarsko stabilnost in ekonomsko rast. – \u0160e nekaj dodatnih opazk: \u017dupnik \u00a0je v \u010dasu vojne nevarnosti povabil k molitvi za mir vsak ve\u010der ob 20h. Pred \u017eupnijskim misijonom je nameraval obiskati vse dru\u017eine, a je za\u010dutil \u00bbdolo\u010den\u00ab odpor. …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1991 – … … <\/strong>zvezi komunistov je konec novembra\u00a0 ustanovila Demos (slovenski demokrati, socialno demokratska zveza, kr\u0161\u010danski demokrati, zeleni Slovenije, kme\u010dka zveza), ki je na volitvah za veliko no\u010d 1990 prepri\u010dljivo dobil ve\u010dino v skup\u0161\u010dini. Julija je bila sprejeta deklaracija o suverenosti republike Slovenije in v Ko\u010devskem Rogu je bila prva spravna slovesnost: sveto ma\u0161o je daroval nad\u0161kof \u0160u\u0161tar, predsednik Milan Ku\u010dan je poudaril, da je potrebno pustiti preteklost in se skupaj napotiti v prihodnost. Plebiscit o samostojnosti Slovenije je bil izveden v nedeljo, 23.\u00a0decembra\u00a01990, in se ga je udele\u017eilo 93,2 % volilnih upravi\u010dencev, med katerimi je “ZA” samostojno in neodvisno dr\u017eavo Slovenijo glasovalo 88,2 % vseh volivcev oz. 95\u00a0% tistih, ki so se udele\u017eili plebiscita. Rezultat je spro\u017eil med Slovenci veliko navdu\u0161enje. Slovesna razglasitev plebiscitarnega rezultata je potekala na seji Skup\u0161\u010dine Republike Slovenije 26. decembra. \u00a0Razglasitev so oznanili vsi zvonovi po cerkvah, goreli so kresovi in marsikje so posadili lipe ob veliki udele\u017ebi ljudi in blagoslovu duhovnikov. Zvezna vlada je na dogajanje v Sloveniji odgovorila z ukazom o razoro\u017eitvi teritorialne obrambe, kar pa se ni v celoti izpolnilo in je bil del oro\u017eja in opreme skrivaj zadr\u017ean na obmo\u010dju Slovenije in izven pristojnosti JLA. Novo vodstvo teritorialne obrambe je v maju 1991 za usposabljanje slovenskih voja\u0161kih nabornikov ustanovilo nov center v Pekrah (Maribor) in na Igu (Ljubljana). Logi\u010dno nadaljevanje osamosvajanja in odcepitev od Socialisti\u010dne republike Jugoslavije ter vzpostavitev nove dr\u017eave Republike Slovenije je bilo v za\u010detku junija 1991 sprejetje osamosvojitvenih zakonov in dolo\u010ditev dr\u017eavnega grba, zastave in himne. V torek, 25. junija, je bila sprejeta Deklaracija in Temeljna listina o osamosvojitvi in neodvisnosti Republike Slovenije, slovesna razglasitev pa je bila naslednji ve\u010der na Trgu republike v Ljubljani: govori, slovesni dvig nove zastave, himna in velika in navdu\u0161ena mno\u017eica ljudi. \u2013 Obenem se je \u017ee za\u010dela vojna: iz kasarn v Pivki in Ilirski Bistrici so odpeljali proti meji z Italijo tanki JLA in naleteli marsikje na prve ovire, ki jih je postavila milica (tako v Pivki), v Vrhpolju pri Vipavi pa so se na cesto postavili v \u017eivi zid tamkaj\u0161nji va\u0161\u010dani in tako ovirali napredovanje vojakov. Uradno se je napad na Slovenijo za\u010del 27. junija. Spopadi so trajali do 7. julija, ko so se s podpisom t. im. brionske pogodbe tudi kon\u010dale voja\u0161ke bojne dejavnosti. Pi\u0161ejo, da je padlo 76 \u017ertev (19 na slovenski in 45 na strani JLA, 12 je bilo tujih dr\u017eavljanov); ranjenih je bilo 182 slovenskih vojakov in 146 na strani JLA; …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1991 – … <\/strong>in proznih zapisih. Po\u010diva v rodnem Kubedu. – Za nas Slovence se je v tem letu zgodil edinstven zgodo-vinski dogodek: razmeroma miren izstop iz dr\u017eave Jugoslavije. Zgodilo se je, o \u010demer smo mi, otroci socialisti\u010dne federativne republike Jugoslavije, le medlo sanjali, o \u010demer so glasno govorili le rojaki onstran meje in tisti po svetu;\u00a0 o \u010demer se je doma skrivaj za zagrnjenimi okni \u0161epetalo. Po drugi svetovni vojni so starej\u0161i morali tako razmi\u0161ljati, mlaj\u0161i pa smo bili\u00a0 tako vzgojeni in \u0161olani. Svet je bil\u00a0 zacementiran v balkanski ureditvi, razmi\u0161ljanju in manirah. Pomladni vetrovi sprememb so se pojavili najprej na Poljskem, kjer je na pobudo pape\u017ea Janeza Pavla II. v osemdesetih letih za\u010del sindikat Solidarnost izra\u017eati svobodo-miselne in nacionalne protikomu-nisti\u010dne te\u017enje; te so se ne brez \u00a0\u010dlove\u0161kih \u017ertev razmeroma mirno uresni\u010dile leta 1989 z demo-krati\u010dnimi volitvami in izstopom iz var\u0161avskega pakta, nad katerim je\u00a0 bdela komunisti\u010dna Sovjetska zveza. Kolo zgodovine je spremenilo nekdanji vzhodni blok in dotlej \u00a0socialisti\u010dne –\u00a0 komunisti\u010dne dr\u017eave so se demokratizirale: \u010cehoslova\u0161ka (1989), Vzhodna Nem\u010dija (1990), baltske dr\u017eave Litva, Latvija, Estonija. Na Balkanu so se demokratizirale Mad\u017earska, Bolga-rija in Romunija. Jugoslovansko socialisti\u010dno zgodovino je najprej na\u010del srbski nacionalizem: \u00a0znana je afera iz leta 1983 o uvedbi \u00bbskupnih jeder\u00ab za poenotenje \u00a0jugoslovan-skih \u0161ol, s \u010dimer bi se sloven\u0161\u010dina izgubila v srbski ve\u010dini; v Bosni afera Agrokomerc s Fikretom \u00a0Abdi\u0107em; nemiri na Kosovem, ki jih je JLA krotila tudi s pomo\u010djo slovenskih nabornikov; nasprotovanja med Hrvati in\u00a0 Srbi v Vojni krajini so kasneje povzro\u010dila vojno, ko je zagorel ves preostali del Jugoslavije. Tudi v\u00a0 Sloveniji je iz notranjih socialnih, kulturnih in zgodovinskih dejavnikov postopoma pri\u0161lo do sprememb, ki so jih podpirali in pri njih sodelovali tudi verni in Cerkev. Znamenje vzbrstele\u00a0 narodne zavesti in pripadnosti v tem \u010dasu simbolizira reklama z \u00a0lipo sredi travnika v \u00bbmoji de\u017eeli Sloveniji\u00ab. Nekaj pomembnih dogodkov, ki so bili odsev procesa demokratizacije in izstopanja iz federativen dr\u017eavne ureditve: stavka v ljubljanskem Litostroju\u00a0 decembra 1987; aretacija Janeza Jan\u0161e in proces proti \u010detverici leta 1988; zborovanje v podporo stavkajo\u010dim kosovskim rudarjem februarja 1989 v Ljubljani \u00a0je zaostrilo odnose s Srbijo in zdru\u017eilo slovensko politi\u010dno in civil-no javnost; sledila je majni\u0161ka deklaracija, jeseni sprememba ustave; za dr\u017eavno himno je izbrana \u00a0Zdravljica. Politi\u010dna opozicija …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1991 – … <\/strong>duhovni\u0161ko slu\u017ebo na \u017eupnijah in tik pred vojno postal \u0161kofijski tajnik. V tej slu\u017ebi je bil najo\u017eji sodelavec \u0161kofa Ro\u017emana in zanesljiva pri\u010da dogodkov v tistih burnih \u010dasih. Avgusta 1947\u00a0 je bil aretiran\u00a0 in obsojen na dvanajst let je\u010de; v zaporih jih je prestal skoraj osem, od tega dve leti v samici. Potem je bil do leta 1964 \u017eupnik v Sodra\u017eici in \u010dez tri leta je bil imenovan za pomo\u017enega ljubljanskega \u0161kofa. \u2013 Iz mariborske \u0161kofije je bil doma duhovnik Jo\u017ee Vesenjak, ki je 71 leten umrl letos konec junija. Kar 13 let je bil\u00a0 duhovni vzgojitelj (spiritual) v ljubljanskem bogos-lovju, kjer je sooblikoval generacije sedanjih duhovnikov. Poleg tega je bil zelo dejaven pri pripravljanju bogoslu\u017enih knjig in velik ekumenski delavec. \u2013 V na\u0161i \u0161kofiji je letos umrlo kar 5 duhovnikov.\u00a0 Po dalj\u0161i bolezni je sredi aprila na Mirenskem Gradu umrl 82 letni Anton Pilat, rojen na \u0160tanjelu in je tam tudi pokopan. Bil je odli\u010den katehet in prvi med primorskimi duhovniki je vozil motorno kolo. Najdlje je bil \u017eupnik v Otale\u017eu na Cerkljanskem, kjer je pre\u017eivel strahote druge svetovne vojne. Potem je deloval na Vogrskem in potem bil dolgo v pokoju v Ren\u010dah. V za\u010detku maja je v svojem 73 letu umrl dolgoletni \u017eupnik v \u0160marjah na Vipavskem Slavko Rejec, po rodu Idr\u010dan. Kot mlad duhovnik je deloval na Tolminskem, od koder je rad planinaril in bil velikokrat na Triglavu. V \u0160marjah je bil ve\u010d kot 30 let. Dolgo je bolehal za sladkorno, ki ga je tudi pobrala. Sredi junija je po hudi bolezni dotrpel 59 letni \u017eupnik iz Kamenj na Vipavskem, g. Janko Tu\u0161ar, doma s Stra\u017ee na Cerkljanskem. Dolgo je deloval v Gori\u0161kih Brdih in je bil v osebnem in pastoralnem delu znan po svoji vestnosti, delavnosti, po\u017ertvoval-nosti do ljudi in skrben gospodar pri vzdr\u017eevanju cerkva. Pokopali so ga v Cerknem. Sredi novembra sta umrla dva duhovnika: Hrvatin Marjan, 69 letni \u017eupnik na Planini nad Ajdov\u0161\u010dino, je bil po rodu Tr\u017ea\u010dan. Najdlje je deloval v postojnski dekaniji. Najprej je bil kaplan v Hrenovicah, potem \u017eupnik v Trnju in v Ko\u0161ani, kjer je tudi pokopan; 15 let je bil na Planini in je v malem semeni\u0161\u010du v Vipavi pou\u010deval italijan\u0161\u010dino. Bil je blag \u010dlovek, zelo dobrega srca in dober pedagog. Nekaj dni kasneje je v Klancu pri Kozini umrl 78 letni istrski pesnik, narodni buditelj in velik narodnjak Alojz Kocjan\u010di\u010d. Vsa leta svojega bogatega \u017eivljenja je pre\u017eivel v Istri in na kra\u0161kem robu. Bil je pokon\u010den mo\u017e v viharnih \u010dasih fa\u0161izma in v divjih letih borbenega komunizma. Svojo ljubezen do rodne zemlje in Boga je izrazil v mnogih ob\u010dutenih pesmih …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1991 – … <\/strong>za novo cerkev v Luciji. Na\u010drtuje se odprtje \u0161kofijske gimnazije v Vipavi namesto dosedanjega malega semeni\u0161\u010da in srednje verske \u0161ole.\u00a0 Konec januarja je \u0161kof Metod izro\u010dil misijonski kri\u017e lai\u010dnemu misijonarju Branku Likarju iz Ajdov\u0161\u010dine, ki je od\u0161le v misijone v Zambiji. \u0160kofijsko posvetovanje o prenovi na Mirenskem Gradu konec februarja. Prejeli in brali smo \u0161kofovo pismo ob vojnem stanju v Sloveniji. \u0160kofijski molitveni dan za duh poklice je bil na Sveti Gori v soboto, 7. septembra. \u0160kof Metod je v Kopru ob \u0161kofijski stavbi na Trgu Brolo v torek, 7. maja, blagoslovil nove poslovne in stanovanjske prostore zalo\u017ebe Ognji\u0161\u010da.\u00a0 V nedeljo, 6. oktobra, je blagoslovil novo \u017eupni\u0161\u010da v Ko\u0161ani: Nova zgradba je zrasla ob starodavnem farov\u017eu, ki je bil dotrajan in bi bila adaptacija zelo draga. Novogradnja je s tem pridobila potrebno dvori\u0161\u010de.\u00a0 Generalni vikar Renato Podber\u0161i\u010d je v nedeljo, 23. Junija, \u00a0blagoslovil popolnoma prenovljeno cerkev\u00a0 sv. Janeza Krstnika na Su\u0161aku, \u017eupnija Jel\u0161ane. V petek, 11. Oktobra, pa je \u0161kof blagoslovil Dom starej\u0161ih ob\u010danov in kapelo v Ilirski Bistrici. V vipavski \u0161kofijski gimnaziji se je 2. Septembra za\u010delo novo \u0161olsko leto za 25 gojencev Malega semeni\u0161\u010da in za 11 zunanjih dijakinj in dijakov. Iz zapu\u0161\u010dine aleksan-drinke Agate in dr. Stanyja Habachija v \u0160empetru pri Gorici bo \u0161kofija preuredila dom za ostarele duhovnike. V njem bo prostora za 6 duhovnikov in za dve ali tri sestre, ki bojo oskrbovale\u00a0 duhovnike in dom. – V Obrovu, \u017eupnija Hru\u0161ica, se\u00a0 je zgodil vlom \u00a0in tatvina v podru\u017eni\u010dni cerkvi Gospodovega oznanjenja v no\u010di med 27. In 28. septembrom. Tatovi so sneli in odnesli iz okvirov 11 podob kri\u017eevega pota, od 3. do 13. postaje. Ukradli so tudi kipec Matere Bo\u017eje. – Letos je bilo v vseh treh \u0161kofijah posve\u010denih 12 \u0161kofijskih in 7 redovnih novoma\u0161nikov. V na\u0161i \u0161kofiji so bili na praznik apostolov Petra in Pavla v koprski stolnici posve\u010deni za duhovnike, poleg \u017ee omenjenega Stanislava Rebca iz Pivke, \u0161e\u00a0 Matej Kobal iz Idrije, Niko Rupnik iz \u010crnega Vrha in Bogdan Vidmar\u00a0 s Cola, za diakone pa so bili posve\u010deni trije\u00a0 na\u0161i bogoslovci 5. letnika teologije. Rebec je bil imenovan za kaplana v Ilir. Bistrici namesto Jo\u017eeta Jakopi\u010da, ki je bil imenovan za \u017eupnika na \u0160entvi\u0161ki Gori. – V za\u010detku leta je po dolgi in te\u017eki bolezni na prvi petek, \u00a0\u00a04. januarja zjutraj, mirno od\u0161el v ve\u010dnost zlatoma\u0161nik, ljubljanski pomo\u017eni \u0161kof in dolgoletni generalni vikar dr. Stanislav Leni\u010d, ki je v svojem bogatem \u017eivljenju za Cerkev in domovino naredil veliko dobrega. Rojen je bil leta 1911 in je zgodaj osirotel. \u00a0Najprej je opravljal …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1991 – … <\/strong>Otro\u0161ka bo\u017ei\u010dnica za vso dekanijo je bila tukaj v nedeljo, 13. januarja popoldne. Na materinski dan, 25. marca, so otroci pripravili akademijo, ki je bila zve\u010der po ma\u0161i. Skavti so se predstavili v soboto, 11. maja. Redno so bila sre\u010danja za star\u0161e po razredih verouka, posebej pa za star\u0161e pred\u0161olskih otrok.\u00a0 Dnevi zbranosti za birmance so bili v Vremah konec julija. Sre\u010danje za mlade je bilo v Ko\u0161ani. – \u017dupnik se je v februarju udele\u017eil katehetskega te\u010daja na Mirenskem Gradu. V postu je obiskal dru\u017eine birmancev in prvoobhajancev. Pozimi je bil na smu\u010danju s prijatelji \u2013 duhovniki \u2013 in poleti v Dolomitih. Sedem mladih iz \u017eupnije je peljal poleti na Vogel, Razor planino in \u010crno prst. Z njimi je bil tudi na Kredarici, kjer je bila ob gradbi\u0161\u010du nove kapele 21. avgusta ma\u0161a: pri\u0161lo je kakih 300 ljudi in soma\u0161evalo je 60 duhovnikov. – Shod sv. Marjete v Koritnicah je bil v nedeljo, 21. julija popoldne, ker je bila dopoldne v Pivki nova ma\u0161a g. Slavka Rebca. Predvidena je bila sicer 14 dni prej; a so vojni dogodki to prepre\u010dili. \u017dupnijsko romanje na Vi\u0161arje je bilo 14. septembra, sre\u010danje za ostarele, bolne in invalide je bilo v nedeljo, 22. septembra, popoldne. Mladinski in otro\u0161ki pevske zbor sta pela pri ma\u0161i izmeni\u010dno vsakih 14 dni, vaje so bile v sobotah; pri tem je ob\u010dasno pomagal tudi\u00a0 \u017eupnik Slavko iz Pivke. Jeseni je bilo uvedeno \u010di\u0161\u010denje in kra\u0161enje cerkve po skupinah iz seznama na oglasni deski. 20. oktobra je opustil delo dosedanji \u00a0me\u017enar. Zbirali smo pomo\u010d za begunce iz Bosne: obleka, denar, hrana.\u00a0 Na zahvalno nedeljo se je \u017eupnik zahvalil za to in za pomo\u010d in\u00a0 sodelovanje v \u017eupniji. Zaradi pokanja petard v prej\u0161njih letih, letos ni bilo bo\u017ei\u010dnice pred polno\u010dnico. \u2013 Od konca avgusta do sreda oktobra smo prekrili streho na verou\u010dnih prostorih. Poleg zbiranja denarja je bilo pri tem delu opravljenih veliko prostovoljnih ur. Sredi novembra je strela zopet uni\u010dila zvonjenje in postavljena je bila nova krmilna\u00a0 ura. V Trnovem v \u017eupni\u0161\u010du so bili v adventu in v postnem \u010dasu ve\u010deri verskega poglabljanja. 7. decembra je imel predavanje dr. Jurij Bizjak. Dekanijsko romanje na Sveto goro je bilo na\u010drtovano v soboto, 27. aprila. Ker je bilo v na\u0161i \u017eupniji premalo prijavljenih, nismo \u0161li s svojim avtobusom. Novembra je bila ustanovljena Dekanijska karitas in decembra je bil v Bistrici dobrodelni koncert. V adventu je bila v samostanu molitev za duhovno in pastoralno prenovo \u0161kofije.\u00a0 Trnovska \u017eupnija je imela letos ljudski misijon. – \u0160kofijska akcija na cvetno nedeljo ob delitvi olj\u010dnih vejic je bila za nakup zemlji\u0161\u010da … <\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1990 – … <\/strong>Kamni\u0161ke Bistrice so zahtevale \u00a0dve \u017eivljenji. Poplavile so 52.000 hektarov kmetijskih povr\u0161in, po\u0161kodovale 2683 kilometrov cest, 20 kilometrov \u017eelezni\u0161kih prog in uni\u010dile 96 mostov. Spro\u017eilo se je 1200 plazov. Brez strehe nad glavo je ostalo 199 ljudi. Uni\u010denih je bilo 190 hi\u0161, po\u0161kodovanih pa ve\u010d kot 5000. Ob tem se je za\u010delo zavzeto delo slovenske in\u00a0 \u0161kofijskih ter \u017eupnijskih Karitas, ki so za\u010dele ob tej naravni katastrofi delovati in se tudi formalno organizirati. Po drugi svetovni vojni je bila namre\u010d organizirana karitativna dejavnost v Cerkvi prepovedana, kljub temu dobrodelnost v \u017eupnijah ni nikoli zamrla in se je sedaj lahko hitro pokazala v javnosti. \u2013 Letos je pape\u017e obiskal dr\u017eave srednje Afrike, \u010ce\u0161koslova\u0161ko, Srednjo Ameriko in Malto. Jeseni je potrdil Zakonik cerkvenega prava za Vzhodne cerkve. \u2013 Pri nas –<\/em> 15. januarja so t. im. pomladne stranke ustanovile koalicijo\u00a0 DEMOS, ki je 8. aprila, na demokrati\u010dnih volitvah, \u00a0vzpostavila\u00a0 prvo \u00a0demokrati\u010dno izvoljeno slovensko vlado pod vodstvom 41-letnega\u00a0 Lojzeta Peterleta. \u017de 22. januarja je na kongresu v Beogradu razpadla \u00a0Zveza komunistov Jugoslavije, ko so slovenski predstavniki kongres demonstra-tivno zapustili, za njimi pa so od\u0161li \u0161e Hrvatje. 22. aprila je postal predsednik predsedstva RS Milan Ku\u010dan. 23. decembra je bil plebiscit o samostojnosti Slovenije: 93,3% volivcev s 94,8-odstotno ve\u010dino je podprlo neodvisnost Slovenije.\u00a0 \u2013 Tujina<\/em> – Italijanske oblasti so januarja zaradi varnosti zaprle stolp v Pisi. Enopartijski sistem je bil odpravljen v Romuniji in v Sovjetski zvezi, kjer so nekatere biv\u0161e sovjetske republike druga za drugo razgla\u0161ale samostojnost. V oktobru sta se zdru\u017eili v enotno dr\u017eavo nekdanja vzhodna in zahodna Nem\u010dija. Decembra je\u00a0 Lech Wa\u0142\u0119sa, poljski veliki ljudski voditelj in sindikalist, postal prvi poljski predsednik. \u2013 Leto 1991 <\/strong>\u00a0je bilo zelo \u017eivahno. V \u017eupniji je bilo 14 krstov in \u0161e eden od drugod, 5 porok, 23 pogrebov (od umrlih je bilo 16 previdenih 7 pa ne). Pri birmi, ki je bila 5. maja, je bilo 69 birmancev iz vi\u0161jih razredov; birmanci so imeli, poleg rednega verouka, ve\u010d sre\u010danj n. pr. v postu in v neposredno pred praznikom svete birme skupaj s star\u0161i in botri (oboji pa so imeli \u017ee prej posebno pripravo, star\u0161i lo\u010deno – matere in posebej o\u010detje), ko jih je nagovoril generalni vikar koprske \u0161kofije, g. Renato Podber\u0161i\u010d, ki je bil tudi birmovalec. Pred birmo so o\u010detje v delovni akciji uredili okolico cerkve in \u017eupni\u0161\u010da in skupaj z materami o\u010distili cerkev tudi znotraj.\u00a0 Prvo sveto obhajilo je prejelo 21 otrok v nedeljo, 12. maja.<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1990 – <\/strong>Pred velikim \u0161marnom je\u00a0 gospodarski svet razpravljal o se\u010dnji lesa za ostre\u0161je nad dvorano. \u2013 V sosednjih \u017eupnijah Zagorju, Trnju in Pivki je bil v postu ljudski misijon. Dekanijsko romanje na Sveto Goro je bilo zadnjo nedeljo v aprilu, na prvo v maju pa je bila\u00a0 v Trnovem molitev za versko prenovo \u0161kofije. Stre\u017eniki iz dekanije so imeli sre\u010danje v Hru\u0161ici v soboto 16. junija popoldne. \u2013 V na\u0161i \u0161kofiji je bil letos dar za olj\u010dne vejice, ki so jih pripravile istrske \u017eupnije,\u00a0 za gradnjo novih cerkva na Obali. Na zahvalno nedeljo smo darovali\u00a0 za gradnjo doma za ostarele duhovnike. Nabirka za poplavljence po vseh cerkva v Sloveniji je bila konec novembra. V nedeljo, 16. septembra\u00a0 ob 14.30, je\u00a0 \u0161kof Metod na Nanosu posvetil obnovljeno \u00a0cerkev sv. Jeromna.\u00a0 Posvetitev\u00a0 leto\u0161njih diakonov (Matej Kobal iz Idrije, Stanislav Rebec iz Pivke, Nikolaj Rupnik iz \u010crnega Vrha, Bogdan Vidmar s Cola ) je bila 28. junija v Idriji, novoma\u0161nikov pa naslednji dan\u00a0 v Logu pri Vipavi (Lojze Furlan iz Lokavca, Franc Likar s Cola). \u0160kof Metod je naro\u010dil \u017eupnikom, naj v nedeljo,\u00a0 6. maja,\u00a0 pri vseh ma\u0161ah oznanijo vernikom 80-letnico upokojenega \u0161kofa Janeza ter v pro\u0161nje za vse potrebe vklju\u010dijo to ali podobno pro\u0161njo: Gospod, blagoslavljaj \u0161kofa Janeza, ohrani ga zdravega in neutrudnega v slu\u017ebi Cerkve. – Letos je 11. januarja umrl na Mirenskem gradu, kjer je \u017eivel v oskrbi sester usmiljenk, \u017eupnik v pokoju Ivan Budin, rojen 1904 v Mirnu. Po posve\u010denju 1929 je bil najprej kaplan v Idriji, potem pa je deloval v tr\u017ea\u0161ki \u0161kofiji, najprej v Hrenovicah, potem je bil \u017eupnik na Suhorju, nato med vojno v Kubedu, kjer so ga zaprli fa\u0161isti, te\u017eave so bile pod Nemci, partizani in tudi v novem re\u017eimu ni imel miru. Leta 1947 je pri\u0161el za skoraj 20 let v Dutovlje, \u0161tiri leta je bil v Podnanosu, potem 5 let v Biljah in od 1975 je \u017eivel na Mirenskem Gradu, od koder je rad hodil pomagat na \u017eupnije. Bil je dober \u010dlovek, zvest duhovnik in zaveden Slovenec. \u2013 V Rimu, kjer je tudi pokopana, je 8. oktobra umrla redovnica, usmiljenka, s. Salezija (Terezija) Urban\u010di\u010d, ki se je rodila 26. 4. 1908 trgovcu in posestniku iz \u00a0Kne\u017eaka \u00a0(stara \u0161t. 112 \u00a0– Dolnji Mate); \u00a0najprej je \u0161la k sestram v Trnovo, potem pa leta 1941\u00a0 naredila ve\u010dne zaobljube pri zagreb\u0161kih usmiljenkah, h katerim je vstopila leta 1934. V marcu 1957 jo je v zasebni avdienci sprejel pape\u017e Pij XII. – Zaradi mo\u010dnih padavin, ki so se stopnjevale od konca oktobra do 1. 11. 1990, je pri\u0161lo do obse\u017enih poplav na celotnem zahodnem in severnem obmo\u010dju Slovenije.\u00a0Reke so prestopile bregove in v pore\u010dju …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1990 … <\/strong>konec julija v Franciji,\u00a0 avgusta pa v Dolomitih z dru\u017ebo primorskih duhovnikov. Na Triglav je vabil od torka do \u010detrtka\u00a0 (14. \u2013 16. 8.). Jeseni je bilo romanje (4 avtobusi)\u00a0 na Barbano, z obiskom\u00a0 Ogleja, Doberdoba in \u010cedada – na zadnjo soboto v septembru\u00a0 (29. 9.).\u00a0 \u017dupnik je opozoril: na razstavo \u00a0ro\u010dnih del bolnikov, ki je bila v ve\u017ei Teolo\u0161ke fakultete\u00a0 v Ljubljani, pastoralni te\u010daj na Mirenskem gradu, molitveni dan za duhovne\u00a0 poklice na sv. Gori. V \u017eupniji je bil na pastoralni praksi v septembru bogoslovec Ale\u0161 Rupnik iz Idrije. Pred bo\u017ei\u010dem je \u017eupnik prosil, naj pred polno\u010dnico ne bo pokanja petard. – Sre\u010danja za star\u0161e verou\u010dencev po razredih so bila v nedeljah po jutranji ma\u0161i; tako tudi za star\u0161e stre\u017enikov in birmancev. Pri slednjih je bilo lo\u010deno sre\u010danje za matere in posebej za o\u010dete.\u00a0\u00a0 Ker o\u010detje niso pri\u0161li vsi, je za manjkajo\u010de \u017eupnik sre\u010danje napovedal \u0161e enkrat.\u00a0 V oktobru je bil vikend za birmance v Godovi\u010du. Dekanijsko sre\u010danje za mlade je bilo v Kne\u017eaku v soboto, 31. marca. \u017dupnik je mlade povabil na teden duhovnosti v Str\u017ei\u0161\u010de od 15. do 22. julija. Dekli\u0161ki pevski zbor iz Il . Bistrice je nastopil z verskim programom v nedeljo, 14. januarja,\u00a0 popoldne ob 15h. Zadnjo nedeljo v januarju pa bil ob 15h v Ko\u0161ani koncert bo\u017ei\u010dnih pesmi zdru\u017eenih zborov iz Tr\u017ea\u0161kega. Poleti je bil\u00a0 v So\u010di nad Bovcem po\u010ditni\u0161ki program tudi za 11 na\u0161ih\u00a0 deklic iz otro\u0161kega pevskega zbora\u00a0 od\u00a0 5. do 8. razreda.\u00a0 V nedeljo\u00a0 po sv. Ceciliji je \u017eupnik pogostil pevce in \u010dlane \u017eupnijskega pastoralnega sveta. – Za novo streho nad dvorano in obnovo \u017eupni\u0161\u010da v Kne\u017eaku so \u010dlani \u017eupnijskega sveta pobirali prispevke po hi\u0161ah; priporo\u010den dar 100 din na osebo z dohodkom ni \u0161el mimo brez godrnjanja. Zbrali so 27.700 din, streha je stala 20.830, ostalih 6.870 din je \u0161lo za zvon na Ba\u010du, ki je stal 16.324. Dejansko se je zbralo 32.000 din tako, da se je pla\u010dala tudi ureditev elektri\u010dnega\u00a0 zvonjenja, kar je stalo 15.769 din. \u017dupnik se je v cerkvi na veliko no\u010d zahvalil vsem darovalcem, posebno pa \u0161e vsem, ki so se \u017ertvovali za zbiranje darov.\u00a0 Zahvalil se je tudi tistim, ki so dobili italijansko pokojnino in darovali za cerkev. Za poleti predvideni blagoslov zvonov na Ba\u010du je \u017eupnik iskal botre; konec junija in v juliju je bila monta\u017ea zvonov na Ba\u010du kon\u010dana. \u017dupnik Bon\u010da iz Poljan nad \u0160kofjo Loko je preuredil tudi elektri\u010dni pogon zvonov v Kne\u017eaku, kjer so bili montirani pregibni kemblji in nov programator. Na Ba\u010du je \u017eupnik poklical na pomo\u010d delavce iz svoje prej\u0161nje \u017eupnije, to je iz Lokovca nad \u010cepovanom,\u00a0 da so na Ba\u010du montirali kemblje. <\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1989 … <\/strong>\u0161tudentje, intelektualci in delavci za ve\u010djo politi\u010dno in dru\u017ebeno svobodo. Demonstracije so se zaradi brutalnega posredovanju kitajske ljudske armade krvavo kon\u010dale. Pokol se je zgodil v no\u010di s\u00a03. na 4. junij, ko je kitajska vojska s\u00a0tanki\u00a0 razgnala in pomendrala udele\u017eence protestov, vojaki so nanje streljali, protestniki so se branili s kamenjem. Podatki o umrlih so razli\u010dni: od nekaj sto do nekaj tiso\u010d ljudi, ve\u010d kot 120.000 nasprotnikov re\u017eima po vsej dr\u017eavi pa so zaprli. Oblasti so nasilni poseg opravi\u010devale s\u00a0\u00bbprihodnostjo partije in dr\u017eave\u00ab. Demokrati\u010dni svet se ni vme\u0161aval, zgodbo je gledal\u00a0 od dale\u010d in si kot pilatovsko umil roke. \u2013 \u0160e bolj je odmeval in \u0161e ve\u010d posledic ne le za Nem\u010dijo ampak tudi za vso Evropo in ves svet je imel padec 150 km dolgega berlinskega zidu. Zgodilo se je 9. novembra. Razmere so dozorevala po vsej Evropi. Dogodek pa se je za\u010del nekako slu\u010dajno, ko je na partijskem sestanku vodilnih iz Vzhodne Nem\u010dije, poro\u010devalec narobe prebral enega od sklepov, ljudje iz Vzhodnega dela Berlina pa so izsilili prost prehod na Zahod, policija ni posredovala. Naslednje dni se je podiranje zidu, ki je 28 let lo\u010deval nekdaj enoten prostor in isti narod, dogajalo pred o\u010dmi doma\u010de policije in tudi sovjetske vojske in javno pred svetom. Za\u010del se je proces zdru\u017eevanja obeh delov Nem\u010dije, ki se je kon\u010dal prej kot v enem letu; \u00a0nova prestolnica je Berlin (prej je bil na Zahodu prestolnica Bonn, na Vzhodu pa Berlin). Evropa dobiva novo podobo. \u017de pred Berlinom je za\u010del popu\u0161\u010dati komunisti\u010dni re\u017eim na Mad\u017earskem in v \u010cehoslova\u0161ki. Na Poljskem so\u00a0 komunisti pristali na svobodne\u00a0 volitve in \u00a04. junija so Poljaki z veliko ve\u010dino glasovali za Solidarnost, gibanje za svobodo od komunizma. \u00a0Za\u010deli so padati tudi drugi komunisti\u010dni re\u017eimi po Evropi. Decembra je pri\u0161lo do prevrata v Romuniji, sledila je Bolgarija \u00a0in \u010dez dve leti bo razpadla Sovjetska zveza. Jugoslovanske razmere pa so bile precej druga\u010dne. \u2013 1990 –<\/strong> Krstov je bilo 15, pogrebov 21, poroke 4. V fari je \u017eivelo 1417 ljudi in k ma\u0161i je v nedeljah pri\u0161lo okoli 410 vernikov. Obhajil je bilo 18.000. Omenim procesijo sv. Marka (22.4.), nedeljo duhovnih poklicev, \u0161marnice tudi po vaseh;\u00a0 romanje na Sv. Goro, predvideno za\u00a0 v nedeljo v za\u010detku junija, je odpadlo, ker je bilo le 20 prijavljenih. Na romanje bolnikov na Brezje so \u0161li iz fare 23. 6.;\u00a0 molitvena sre\u010danja je imela binko\u0161tna dvorana (binko\u0161ti 3. 6.). Izseljensko nedeljo, 29. 7.,\u00a0 je vsa \u0161kofija obhajala v Kne\u017eaku, popoldne ob 16h – naslednjo nedeljo se je \u017eupnik v cerkvi zahvalil za sodelovanje. \u017dupnik je bil poleti … <\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1989 … <\/strong>pod naslovom Veselo oznanjevanje evangelija in vzgoja v veri <\/em>temeljne smernice o obnovi verske vzgoje in kateheze; slovenski \u0161kofje so dodali \u0161e svoje pismo o katehezi. Oboje bo v pomo\u010d pri pripravi novega katehetskega na\u010drta v Cerkvi na Slovenskem. V 41. \u0161tevilki Doku-mentov je objavljena pape\u017eeva\u00a0 Posinodalna apostolska spodbuda o kr\u0161\u010danskih laikih. <\/em>V njej so objavljeni zaklju\u010dki \u0161kofovske sinode izpred dveh let; prina\u0161ajo poglobljen koncilski nauk o pomenu, vlogi, nalogah in pravicah\u00a0 laikov v Cerkvi. To je doslej najdalj\u0161i dokument sedanjega pape\u017ea. Janez Pavel II. je letos \u017ee peti\u010d potoval v Afriko (Madagaskar, Reunion, Zambija, Malavi),\u00a0 v hladno Skandinavijo (Norve\u0161ka, Island, Finska, Danska, \u0160vedska), v \u0161pansko Kompostelo za \u010detrti svetovni dan mladih, v\u00a0 Ju\u017eno Korejo (v Seulu, ki je lani gostil olimpijske igre, se je oktobra udele\u017eil svetovnega\u00a0 Evharisti\u010dnega kongresa); pot ga je vodila tudi v\u00a0 Indonezijo in na Mauricius. – Zaradi visoke inflacije je bil letos v Jugoslaviji velik ekonomski kaos. Ma\u0161ni dar se je v Sloveniji v tem letu 6x skokoma pove\u010dal s 25.000 na 260.000 din; zato so slovenski \u0161kofje ob koncu leta dolo\u010dili, da dar za ma\u0161o zna\u0161a v protivrednosti 10 DM (nem\u0161kih mark).\u00a0 Ljudje so za dinarske prihranke in pla\u010de kupovali \u00a0na \u010drnem trgu devize, najraje marke, ker je bil dinar ni\u010dvreden ali vsaj skrajno nezanesljiv. Iznajdljivej\u0161i so preko bank podjetjem devize prodajali in pri tem zaslu\u017eili do 50% mar\u017ee, t.im. \u00bb\u0161ticange\u00ab. Oblast je kon\u010dno nehala preganjati menjalce deviz na \u010drno.\u00a0 Slovenija je imela za 100 % in Hrva\u0161ka za 26 % vi\u0161ji proizvod na prebivalca kot ostala Jugoslavija, medtem ko je imela Srbija za 8 %, Bosna in Hercegovina za 32 % in Kosovo za 75 % ni\u017eji dru\u017ebeni proizvod na prebivalca od jugoslovanskega povpre\u010dja. Cene blaga so se kar naprej spreminjale in na artiklih v trgovinah so z novimi nalepkami stalno prekrivali stare cene. Tudi politi\u010dno stanje je bilo zelo negotovo. Ljudje so \u017eiveli v negotovosti in apatiji. Marca izvoljeni zvezni premier Ante Markovi\u0107 je konec leta predstavil svoj program gospodarske stabili-zacije \u2013 to je bila revalorizaciji dinarja: vrednosti dinarja je odrezal \u00a0zadnji dve ni\u010dli in menjava je bila 7 dinarjev za 1 nem\u0161ko marko. Znan je tudi poskus gospodarskega prodora na ameri\u0161ki trg – izvoz avtomobila Yugo iz kragujevske tovarne. \u00a0A je bil kmalu na ameri\u0161kem javnem radiu izglasovan za najslab\u0161i avtomobil tiso\u010dletja. – Po vsem svetu so odmevale demonstracije na Kitajskem, v Pekingu, kjer so sredi aprila za\u010deli na Trgu nebe\u0161kega miru s protestnim zbiranjem \u00a0…<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1989 … <\/strong>sv. Pavla na Starodu; odnesli so velik kamnit kip. – V Lokavcu sta bila v sredo, 28. junija, posve\u010dena za diakona doma\u010din Alojz Furlan in Franc Likar s Cola,\u00a0 naslednjega dne pa na Sveti gori za ma\u0161nike Milan Pregelj s Cola, Bo\u017eidar Rustja iz Kamenj in Stanko \u0160emrlj iz \u010crnega Vrha. Na\u0161 prej\u0161nji \u017eupnik dr. Ciril Sor\u010d je kon\u010dal \u0161tudijsko leto v Rimu in bil imenovan za duhovnega pomo\u010dnika v Ilirsko Bistrico. Iz Podgrada je \u0161el Rado \u0160onc za \u017eupnika v Medano, v Podgrad je pri\u0161el Vidrih Gabrijel, ki je bil dotlej duhovni\u00a0 pomo\u010dnik\u00a0 v Dolanah (\u0160mihelu). – Letos sta umrla dva duhovnika iz na\u0161e \u0161kofije. Zlatoma\u0161nik Ivan Hlad, rojen v Dupljah pri Vrhpolju,\u00a0 je bil nazadnje \u017eupnik na Vogrskem in je umrl 10. avgusta v \u0161empetrski bolni\u0161nici\u00a0 po manj\u0161em operacijskem\u00a0 posegu. Kot duhovnik je deloval na Bov\u0161kem in dolgo \u010dasa v \u010cepovanu. Na Tolminskem procesu 1951 je bil obsojen na 16 let zapora, \u010de\u0161 da je vzdr\u017eeval \u0161pijonsko mre\u017eo preko Vatikana z ZDA. V zaporu je bil 9 let in en mesec. V tej \u00bbslu\u017ebi\u00ab je bil najdlje od vseh primorskih duhovnikov. Na tem kri\u017eevem potu je obhodil zapore v Tolminu, Ljubljani, Igu in Mariboru \u2013 Rogoza. Ves \u010das je ostal zvest in pobo\u017een duhovnik, dober sogovornik in prodoren mislec. \u2013 Vse je presene-tila nenadna smrt 46 letnega Vilija Steguja, rojenega na Premu, kjer je na domu umrl 26. Septembra. Po nekaj letih duhovni\u0161kega dela v Solkanu in na Vojskem je bil 14 let izseljenski duhovnik v Ingolstadtu v Nem\u010diji. \u017de v gimnaziji v Postojni je bil med vrstniki in u\u010ditelji priznan mlad in obetaven pesnik, med \u0161tudijem teologije in kasneje je sodeloval pri reviji 2000 s pesmimi, eseji in prevodi. \u2013 Na jesenskem pastoral-nem te\u010daju v za\u010detku septembra na Mirenskem Gradu je \u0161kof Metod napovedal \u00bb\u0161kofijsko pastoralno prenovo\u00ab in duhovnike povabil,da bodo skupaj z verniki z duhovnimi, \u0161tudijskimi in drugimi pastoralnimi pristopi sku\u0161ali v sedanji krajevni in \u0161ir\u0161i situaciji poiskati pot v nove izzive Cerkve in dru\u017ebe. Na podobno sinodalno in pastoralno iskanje\u00a0 sta stopili \u017ee prej ljubljanska in tudi mariborska \u0161kofija. – Mariborsko mesto in tamkaj\u0161nja \u0161kofija sta\u00a0 za\u010deli uresni\u010devati zamisel o postavitvi spomenika \u0161kofu A. M. Slom\u0161ku, rodoljubu, narodnemu buditelju, pisatelju in pesniku, na trgu pred mariborsko stolnico. Zbiranje denarja za izvedbo zamisli so priporo\u010dili svojim vernikom vsi slovenski \u0161kofje.\u00a0 –\u00a0 V zbirki Cerkveni dokumenti, ki objavlja pape\u017eeva in druga pomembna cerkvena sporo-\u010dila, je v 39. zvezku Jugoslovanska \u0161kofovska konferenca objavila …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1989 … <\/strong>zlatoma\u0161nik Bo\u017eidar Bo\u017ei\u010d, ki je bil med vojno tukaj za kaplana. Svetogorska podoba je romala po dru\u017einah in pred belo nedeljo, ki je bila 2. aprila,\u00a0 je bila tridnevnica, ki jo je vodil \u017eupnikov brat Lojze, kaplan v Cerknem. Ob tej prilo\u017enosti je bila v petek ob 15h procesija iz Koritnic k Jeromnu, v fari pa uro pred ma\u0161o molitvena ura, po ma\u0161i sre\u010danje za mlade, v soboto dopoldne pa za verou\u010dence vi\u0161jih razredov. K ve\u010derni ma\u0161i so pri\u0161li tudi otroci ni\u017ejih razredov, potem je bilo sre\u010danje za vse star\u0161e, v nedeljo popoldne ob 14h pa litanije in slovo. Na pastoralnem vikendu sredi novembra je bil bogoslovec 5. letnika Niko Rupnik iz \u010crnega vrha. \u017de spomladi se je za\u010delo pripravljanje za delo na cerkvi v \u0160embijah. 87 hi\u0161 je darovalo po 150.000 din in opravljenih je bilo 855 prostovoljnih delovnih ur. Obnovo cerkvene strehe so \u0160embijci kon\u010dali s sv. ma\u0161o, v nedeljo, 1. oktobra, popoldne. Tudi na Ba\u010du pri sv. Ani so bila popravila na strehi: menjali sta dva \u0161pirovca in v dveh dneh prelo\u017eili kritino na strehi. Na sv. Ano je ma\u0161eval tam fran\u010di\u0161kan, p.\u00a0 Valerijan Jenko iz Avstralije; ofer je bil za obnovo podobe sv. Ane. Na zadnjo nedeljo oktobra je bil po drugi ma\u0161i sestanek za Ba\u010dane: nabava tretjega zvona in elektri\u010dno zvonjenje; \u0161e enkrat na isto temo so govorili na Ba\u010du na sestanku, ki je bil v gostilni pri Ke\u0161u v soboto zve\u010der, 16. decembra. Za najmanj\u0161i zvon, te\u017eak 146 kg in ugla\u0161en na ton dis<\/em> ter za elektrifikacijo zvonjenja naj bi na vsak dohodek\u00a0 v vasi pri\u0161lo 100 milijonov din v dveh rundah. V \u017eupni\u0161\u010du je bil jeseni vzidan \u0161tedilnik na drva in montirano je bilo centralno ogrevanje. – Dekanijsko romanje na Sveto goro je bilo v soboto, 15. aprila; sre\u010danje stre\u017enikov je bilo na Ba\u010du v nedeljo popoldne, 25. junija. Pri\u0161lo je 28 stre\u017enikov iz petih \u017eupnij. \u017dupnik je pri oznanilih v nedeljo, 26. novembra opozoril na nov dekanijski list \u2013 Na\u0161a vez. \u00a0\u2013 \u0160kofijski dogodki. Vse je bilo v znamenju 450 letnice Marijinega prikazovanja pastirici Ur\u0161ki na Skalnici pri Gorici. Romanja so bila: za pevce 27. maja,\u00a0 za vso \u0161kofijo 3. junija \u2013 na kronanco,\u00a0 za vse otroke iz \u0161kofije 10. junija, kije bilo \u00bbmavri\u010dno romanje\u00ab otrok pod organizacijo otro\u0161kega verou\u010dnega mese\u010dnika Mavrica. Osrednja slovesnost na Sveti gori ob 450 letnici je bila v soboto in nedeljo 7. In 8. oktobra.\u00a0 \u017de 10. septembra pa je bila tam slovesnost ob 25. letnici \u0161kofovstva dr. Janeza Jenka. – Februarja letos se je za\u010dela gradnja nove cerkve na Markovcu v Kopru. Sredi marca je bila ustanovljena nova \u017eupnija Hrpelje Kozina. V za\u010detku aprila se je zgodil vlom in tatvina v cerkvi …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1988 … <\/strong>sodi\u0161\u010dem v Ljubljani odvijali veliki protesti za \u010dlovekove pravice: na Kongresnem trgu se je zbralo domnevno okoli 30.000 ljudi, pred voja\u0161kim sodi\u0161\u010dem konec julija pa je protestiralo okoli 15.000 ljudi. \u2013 Podobno, vendar z druga\u010dno vsebino in druga\u010dnimi nameni, so potekala ljudska zborovanja oz. \u00a0mitingi v Srbiji in \u010crni gori, kjer se je namesto Tita pojavil srbski \u00bbvo\u017ed\u00ab Milo\u0161evi\u0107, ki je povezal srbstvo in pravoslavje. Njegovim obljubam in gro\u017enjam niso pritegnili le preprosti in nepou\u010deni ampak tudi srbski akademiki, vojska in pravoslavna Cerkev. \u2013 1989 –<\/strong> \u00a0Letos je bilo v na\u0161i \u017eupniji 14 krstov, 22 pogrebov, 8 porok in pri verouku 134 otrok v 8 skupinah in \u0161e 9 pred\u0161olskih; prvoobhajancev je bilo 14, nedeljnikov pa 467; k mladinskemu verouku\u00a0 je hodilo 30 mladih, duhovnih vaj se jih je udele\u017eilo 5 (v Str\u017ei\u0161\u010du); spomladi so sestre v Trnovem imele duhovne vaje za deklice iz vi\u0161jih razredov, fantje pa so bili v Otale\u017eu. Otro\u0161ki pevski zbor je imel redno vaje v sobotah in 19 otrok iz otro\u0161kega pevskega zbora je \u0161lo poleti k Triglavskim jezerom; vaje za stre\u017enike so bile v sobotah pred ma\u0161o in julija so \u0161li v Lokovec; mladi so se dobivali v petkih zve\u010der in konec avgusta so \u0161li na Triglav. Blagoslov adventnih\u00a0 ven\u010dkov je bil na prvo adventno nedeljo, na naslednjo pa je Miklav\u017e\u00a0 obiskal in obdaril otroke; star\u0161i so za otroke do 3. razreda za darilo prispevali 300.000 din. Otroci, ki so vadili za igranje orgel, so v skupini \u00bborglav\u010dkov\u00ab imeli sre\u010danje z nastopom po popoldanskem blagoslovu v nedeljo, 22. januarja; otro\u0161ki pevski zbori iz dekanije pa so peli na marijanski slovesnosti v Dol. Zemonu v nedeljo popoldne, 28. maja. Sveto pismo so odrasli in mladi spoznavali v dveh skupinah; bila so sre\u010danja za bralce bo\u017eje besede, za star\u0161e verou\u010dencev in posebej za star\u0161e prvoobhajancev. Konec septembra je bilo sre\u010danje za stare in bolne. Udele\u017eili smo se romanja bolnikov na Brezjah (24. junija) \u017dPS, \u017dGS in klju\u010darji so tudi imeli svoja sre\u010danja. Na sre\u010danju \u017eps sredi januarja je \u017eupnik zapisal za pretekli bo\u017ei\u010dni ve\u010der in polno\u010dnico, da\u00a0 je bil praznik\u00a0 razvrednoten zaradi metanja petard, ki jih odrasli kupijo v Italiji otrokom in jim s tem dajejo v roke \u00bboro\u017eje\u00ab, kar pa je vzgoja za nasilje in je v protislovju z bo\u017ei\u010dem. Piknik za pevce in \u010dlane \u017eps je bil zadnjo nedeljo v \u00a0avgustu na vrtu za cerkvijo. Poleti je bila jutranja ma\u0161a v nedeljah ob 7h in od novembra dalje ob 8h. Za praznik celodnevnega \u010de\u0161\u010denja, ki je letos padel na binko\u0161ti,\u00a0 je \u017eupnik priporo\u010dil, da bi bil vsak vernik vsaj eno uro v molitvi pred najsvetej\u0161im. Na Brezmade\u017eno je tukaj ma\u0161eval …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1988 … <\/strong>ga z udarci po glavi ubil in razmetal pisarno in druge prostore. Ker je bilo iskanje storilca neuspe\u0161no, je ljubljanski nad\u0161kof \u0160u\u0161tar prosil vse, naj ne nasedajo razli\u010dnim govori-cam, ker so mnoge tudi zlonamerne in spodkopavajo ugled pokojnega duhovnika. \u2013 Tudi sicer je bilo letos po vsej Sloveniji veliko vlomov v \u017eupni\u0161\u010da in v cerkve (v na\u0161i \u0161kofiji:\u00a0 s cerkve na Tabru pri Brezovici je bil ukraden 102 kg te\u017eak zvon in prav tam ob drugi priliki kamnit kropilnik; iz cerkve sv. kri\u017ea pri Kojskem so tatovi ukradli tri lesene kipe; v ljubljanski \u0161kofij je bilo 8 vlomov in v mariborski 7) \u2013 V teku je sinoda z naslovom Pastoralni ob\u010dni zbor ljubljanske nad\u0161kofije, ki naj bi dala krajevni Cerkvi nov zagon in vernike in pastoralne delavce spodbudila k novi gore\u010dnosti v veri in dejavni ljubezni do vseh. \u2013 Marijina romarska cerkve na Brezjah je oktobra dobila \u010dastni naziv \u00bbbazilika\u00ab. \u2013 Letos se je zaradi velike inflacije ma\u0161ni dar dvakrat povi\u0161al in sicer sredi februarja na 10.000 din in konec avgusta na 16.500 din. – Posebno Marijino leto, posve\u010deno dvatiso\u010dletnici Marijinega rojstva, se je pri\u010delo na binko\u0161ti, 7. junija 1987, in se zaklju\u010dilo letos na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, v na\u0161i \u0161kofiji na Sveti Gori s slovesnostjo v nedeljo 14. 8, v koprski stolnici pa na sam Marijin praznik. Ob tem je \u0161kof Metod razglasil jubilejno leto ob 450 letnici Marijinih prikazovanj na Sveti gori. V tem letu naj bi vse \u017eupnije poromale na Sveto Goro, glavna slovesnost pa bo na ro\u017enovensko nedeljo, 1. oktobra 1989. V posebnem pastirskem pismu je \u0161kof Metod med drugim omenil in priporo\u010dil vernikom, da\u00a0 s svojimi darovi pomagajo pri delih za asfaltiranje ceste iz Solkana na Sveto Goro. \u2013 V doma\u010di in tuji javnosti je bil zelo odmeven t. im. \u00bbproces proti \u010detverici\u00ab, ki je pozneje, po za\u010detnicah obto\u017eenih, dobil ime JBTZ. \u017de prej je bilo pri nas vse ve\u010d izrazov nezadovoljstva, kar se je pokazalo npr. v stavki delavcev\u00a0 v ljubljanskem Litostroju,\u00a0 sredi decembra 1987. Zato je\u00a0 dr\u017eavno partijsko vodstvo skupaj z dejavniki znotraj jugoslovanske vojske izdelalo smernice, kako ravnati v primerih protidr\u017eavnega delovanja in v javnih nemirih. Zvo\u010dni posnetek s tega sestanka je bil izmaknjen (ukraden) predsedniku SZDL Jo\u017eetu\u00a0 Smoleta; preko Igorja Bav\u010darja in \u00a0Janeza Jan\u0161e je pri\u0161el v roke Franciju Zavrlu, ki ga je \u00a0objavil v Mladini, kjer je bil urednik\u00a0 David Tasi\u0107. Policija je konec maja vse vpletene aretirala, voja\u0161ko sodi\u0161\u010de pa jih je obsodilo na zaporne kazni, ki so jih prestajali delno v voja\u0161kih, delno v civilnih zaporih. Po aretaciji in ob sojenju so se pred voja\u0161kim …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1988 … <\/strong>Janko Premrl – Vojko). Svoje duhov-ni\u0161ko poslanstvo je dopolnjeval s pisanjem in prevajanjem in bil med obema vojnama narodni buditelj in varuh slovenstva. \u2013 22. februarja je v izolski bolni\u0161nici umrl 83-letni nekdanji koprski \u017eupnik in zadnji stolni pro\u0161t Leopold Jurca, rojen na Op\u010dinah. Kot duhovnik je deloval med Hrvati v Istri, kjer je ve\u010d let vodil malo semeni\u0161\u010de v Pazinu in bil tudi \u017eupnik. V Koper je za \u017eupnika pri\u0161el leta 1962, ko so se \u0161e vedno urejale povojne razmere zaradi odhoda \u0161tevilnih ezulov. Ob novem \u0161kofu Jenku, ki mu je del pro\u0161tijske stavbe prepustil za \u0161kofijski sede\u017e, je sprejel tudi slu\u017ebo generalnega vikarja. Svoja istrska leta je popisal v knjigi Moje \u017eivljenje v Istri. \u2013 10. aprila je v \u017eupni\u0161\u010du v Portoro\u017eu, kjer je zadnja leta tudi \u017eivel, umrl 84-letni tomajski rojak Alojz Guli\u010d. Tudi on je deloval kot duhovnik v Istri. Med vojno je bil \u017eupnik v Vremah, po vojni pa devet mesecev po krivici zaprt.\u00a0 Dvajset let je bil \u017eupnik v Podgorju pod Slavnikom in potem je starost pre\u017eivljal in pomagal v \u017eupniji Portoro\u017e. \u0160e en primorski rojak duhovnik je umrl: 96-letni jezuit,\u00a0 p. Ven\u010deslav Vrtovec, po rodu iz Velikih \u017dabelj na Vipavskem, starej\u0161i brat dornber\u0161kega \u017eupnika in dekana Stanka Vrtovca.\u00a0\u00a0 \u0160e kot maturant je moral med prvo svetovno vojno na fronto, kjer je postal strasten letalec:\u00a0 najzname-nitej\u0161i slovenski letalski izvidnik. Ko je ob nekem letu do\u017eivel, da mu je obstal letalski motor, mu je \u017eivljenje re\u0161ilo dejstvo, da se je leseni propeler zaril v zemljo in ubla\u017eil zasilni pristanek. Odlomljeni del propelerja je p. Vrtovec vedno imel obe\u0161en na \u010dastnem mestu v svoji sobi. S to \u010dude\u017eno re\u0161itvijo je povezoval svoj duhovni\u0161ki in redovni\u0161ki poklic, kar je opisal leta 1921 v takratnem listu Bogoljub: Z zrakoplovom v samostan.\u00a0 Med vojno je bil od eksplozivne krogle ranjen v nogo.\u00a0 Bil je pesni\u0161ka du\u0161a, s kitaro ali z violino, ob morju ali v hribih \u2013 povsod je bil\u00a0 dober voditelj mladih dijakov in \u0161tudentov. – Omenimo \u0161e smrt 87-letnega znanega filozofa in teolo\u0161kega profesorja, doma iz Prlekije, dr. Janeza Jan\u017eekovi\u010da, ki je pred nem\u0161kim napadom na Jugoslavijo opozoril na nevarnosti nacizma in se s tem izpostavil nem\u0161kemu prega-njanju. Drugo njegovo pogumno dejanje l. 1960 pa so bili \u010dlanki v Novi poti; v njih je \u00a0opozoril na izumiranje v na\u0161em narodu, \u0161e posebno zaradi velikega \u0161tevila povzro\u010denih splavov. Zlasti cerkveno javnost pa je vznemirila nasilna smrt \u017eupnika in dekana Marka Levstika v \u017eupni\u0161\u010du v \u0160marju pri Ljubljani. Vlomilec-morilec je v no\u010di s 5. na 6. april ve\u0161\u010de vlomil v prostore, napadel duhovnika in …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1988 … <\/strong>pet stebri\u010dev nekdanje obhajilne mize iz kne\u0161ke cerkve (pet jih je bilo porabljeni za podoben oltar v jel\u0161anski cerkvi in \u0161tirje so ostali v Kne\u017eaku in se rabijo kot podstavki za ro\u017ee). V na\u0161i \u0161kofiji so bili posve\u010deni trije novoma\u0161niki:\u00a0 <\/strong>Anton Dra\u0161\u010dek iz Kanala, Janez Kobal iz Podkraja in Ervin Mozeti\u010d iz Hrenovic. Med poletnimi premestitvami\u00a0 duhovnikov je od\u0161el \u0161mihelski \u017eupnik Bo\u017ei\u010d Bo\u017eidar iz Dolan za hi\u0161nega duhovnika k sestram v Trnovo, trnovki kaplan Evgen Gantar pa za \u017eupnika v \u010cepovan. Tukaj\u0161nji \u017eupnik in profesor na teologiji v Ljubljani, dr. Ciril Sor\u010d, je iz Kne\u017eaka od\u0161el za eno leto na \u0161tudij v Rim. Tukaj se je poslovil v nedeljo, 21. avgusta. Naslednjo nedeljo je v Kne\u017eak pri\u0161el za \u017eupnika Janez Kr\u017ei\u0161nik (rojen 1950 na Medvedjem Brdu, \u017eupnija Zavratec, srednjo \u0161olo je naredil v Malem semeni\u0161\u010du v Vipavi, teologijo \u0161tudiral v Ljubljani in bil posve\u010den med devetimi novo-ma\u0161niki na\u0161e \u0161kofije na Sveti gori 1975; najprej je bil nedeljski kaplan v Dornberku, 4 leta kaplan v Postojni in nato 8 let \u017eupnik v \u010cepovanu, kjer je upravljal \u0161e Lokovec in Lokve). Takoj jeseni je novi \u017eupnik, da bi spoznal ljudi in posodobil \u017eupnijsko dru\u017einsko knjigo, obiskal vse hi\u0161e in\u00a0 ljudi po vaseh. Na\u0161tel je 1424 prebivalcev na obmo\u010dju \u017eupnije (Koritnice 54 dru\u017ein in 199 ljudi \u2013 med njimi 28 otrok, \u0160embije in Podtabor 221 ljudi, za Ba\u010d in Kne\u017eak ni zapisanih podatkov). \u017dupnik je obisk ocenil pozitivno, povsod je bil sprejet. Jeseni je bilo sre\u010danje za ostarele in bolnike\u00a0 in romanje na Svete Vi\u0161arje. Prvo nedeljo v septembru je bil tukaj na pastoralni praksi bogoslovec iz Trnovega Anton Zlosel. Za\u010del se je verouk in sre\u010danja: za mlade, \u017eupnijski svet in klju\u010darji, pevske vaje za otroke in sre\u010danja za star\u0161e verou\u010dencev.\u00a0 \u017dupnik je ob prazniku Vseh svetih opozoril na kr\u0161\u010dansko obna\u0161anje na pokopali\u0161\u010du in na pogrebih, za Bo\u017ei\u010d petard. Dekanijska bo\u017ei\u010dnica otro\u0161kih pevskih zborov je bila v Hru\u0161ici, v nedeljo 17.\u00a0 januarja popoldne; peli so tudi na\u0161 otroci. Ve\u010deri verskega poglabljanja so bili v Trnovem v postu ob sobotah\u00a0 po ve\u010derni ma\u0161i. Marijanska slovesnost na Dolnjem Zemonu je bila v nedeljo, 29. maja popoldne.\u00a0 20. novembra je bilo v Trnovem v samostanu praznovanje 100 letnice prihoda sester redovnic in ustanovitve dekli\u0161ke osnovne \u0161ole, kjer so se \u0161olala tudi nekatera na\u0161a dekleta. – <\/strong>11. januarja je umrl najstarej\u0161i primorski duhovnik Franc Premrl (roj. 1899 v Vrhpolju pri Vipavi). Dolgo je bil \u017eupnik v Podragi, kjer je bil nekaj \u010dasa njegov ministrant poznej\u0161i heroj …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1988. <\/strong>Letos je bilo 10 krstov in 28 pogrebov plus 3 od drugod, 4 poroke. Ob zaklju\u010dku celodnevnega \u010de\u0161\u010denja, v nedeljo, 15. maja, je ma\u0161eval urednik dru\u017eine dr. Drago Klemen\u010di\u010d, \u017eupnikov rojak iz Stoma\u017ea.\u00a0 Po ma\u0161i je bil koncert mo\u0161kega pevskega zbora Fantje izpod Grmade. Prvo obhajilo je bilo \u010dez \u0161tirinajst dni, na Sv. Trojico. Verouk je kon\u010dal v nedeljo, \u00a012. junija.\u00a0 Vadil in pri ma\u0161ah je pel tudi otro\u0161ki pevski zbor. Stre\u017eniki so imeli vaje v nedeljah popoldne po ve\u010dernicah. Otroke je v za\u010detku adventa, na nedeljo popoldne, obiskal in obdaril sv. Miklav\u017e. Blagoslov dru\u017ein in otrok je bil v nedeljo, na Bo\u017ei\u010d. Mladinci so imeli sre\u010danja v petkih zve\u010der, duhovne vaje pa poleti na Sveti Gori. V nedeljo, v za\u010detku septembra, je \u017eupnik povabil mlade na popol-dansko romanje, za konec leta pa se je pridru\u017eil mladim iz \u017eupnije in cele Evrope v Parizu na verskem sre\u010danju.\u00a0 Kne\u0161ka \u017eupnija letos obhaja 150 letnico ustanovitve. Priprava praznovanja se je za\u010dela januarja s sejo \u017eupnijskega pastoralnega sveta. \u017dupnik, mladi in drugi so pripravili razstavo, ki je bila odprta v soboto, 30. aprila. Ogled dokumentov in cerkvene opreme je bil mogo\u010d\u00a0 v sobotah in nedeljah in ko je bil \u017eupnik doma. Razstava je bila zaprta konec maja. \u00a025 letnica smrti \u017eupnika Janeza Kalana je bila v nedeljo 17. julija pri glavni ma\u0161i ob 10h. V organizaciji Dru\u017eine je bilo romanje na avstrijsko\u00a0 \u0160tajersko ob 50 letnice proglasitve za sveto \u00a0kneginje sv. Eme. Pape\u017e Janez Pavel II. je v soboto, 25. junija, pozdravil okoli 70.000 romarjev, med katerimi je bilo vsaj 20.000 Slovencev s Koro\u0161ke in iz vseh treh slovenskih \u0161kofij, zbranih na prostranem polju ob Marijini cerkvi v Krki. \u017dupnijsko romanje na Vi\u0161arje je bilo v soboto, 10. septembra, sre\u010danje za ostarele in bolnike pa nedeljo,\u00a0 2. oktobra, popoldne. Sre\u010danje so imeli v oktobru tudi bralci in jeseni se je\u00a0 oblikovala bibli\u010dna skupina, ki je imela sre\u010danja na 14 dni. \u2013 Letos so v Koritnicah popravljali cerkev sv. Antona v vasi. Klju\u010darji in \u017eupnijski pastoralni svet so skupaj z \u017eupnikom povabili Kori\u010dane in vse v \u017eupniji, da s svojimi darovi omogo\u010dijo popravilo strehe. Za sv. Marjeto je ma\u0161eval \u017eupnikov so\u0161olec in duhovnik v malem semeni\u0161\u010du v Vipavi dr. Jurij Bizjak. Doma\u010di \u017eupnik se je zahvalil va\u0161\u010danom, krajevni skupnosti, arhitektu za na\u010drte ureditve cerkvene notranjosti in dvori\u0161\u010da; \u010destital je rojaku Francu Boletu ob 30 letnici ma\u0161ni\u0161tva. Ob zaklju\u010denih delih je pri\u0161el v Koritnice v soboto zve\u010der, 13. avgusta, \u0161kof Metod in med ma\u0161o posvetil nov daritveni oltar, ki je bil narejen po na\u010drtu arh. Leona Belu\u0161i\u010da,so zanj uporabili …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1987. <\/strong>Zaradi padca po stopnicah je konec februarja\u00a0 umrl na Bukovem 51-letni \u017eupnik Pavle \u010cibej, pokopan je bil v rodni Ajdov\u0161\u010dini. Potrebno \u0161olsko izobrazbo za vpis teologije je pridobil potem, ko je \u017ee nekaj let delal v tovarni. Po posve\u010denju leta 1968 je bil dve leti kaplan v Pivki, potem \u017eupnik na Libu\u0161njem in nato na Bukovem. Bil je skromen, vesten in blag \u010dlovek, blizu preprostim ljudem. \u2013 V \u0160empetru pri Gorici je 22. julija umrl 88 letni bolni\u0161ki duhovnik Viktor Kos, po rodu s Tolminskega. Ob po\u017eigu Komna je skupaj s svojimi ljudmi od\u0161el v internacijo v Nem\u010dijo in tam skrbel za svoje ostarele in bolne farane in otroke. Bil je veder \u010dlovek in blizu preprostim in presku\u0161anim. – Sredi aprila je pape\u017e sprejel odstop koprskega \u0161kofa Janeza Jenka in na njegovo mesto postavil doseda-njega \u0161kofa pomo\u010dnika Metoda Piriha. – V nedeljo, 25. oktobra popoldne je bila v koprski stolnici, ki je v Marijinem letu poleg bazilike na Sveti gori romarska cerkev za na\u0161o \u0161kofijo, ob 10 obletnici obnovljene koprske \u0161kofije, slovesna sveta ma\u0161a, ki jo je vodil, ob soma\u0161evanju doma\u010dih \u0161kofov in duhovnikov,\u00a0 apostolski pronuncij iz Beograda nad\u0161kof Gabriel Montalvo. Prav za konec leta je bilo izdano dovoljenje za zidavo nove cerkve na Markovcu v Kopru. \u2013 V dr\u017eavi je bila letos inflacija \u010dez 300 % in vi\u0161ina ma\u0161nega daru se je zaradi tega dvakrat povi\u0161ala (na 4000 in na 6000 din, kar je bilo vredno okoli dva ameri\u0161ka dolarja; poleti je bil odkup p\u0161enice po 140 din za 1 kg, hru\u0161ke so bile poleti po 1000 din in krompir po 250 din za kg). Sredi avgusta je v javnost pri\u0161la novica o gospodarskih in denarnih zlorabah v podjetju Agrocomerc iz Velike Kladu\u0161e. V oktobru je za\u010dela veljati zvezna odredba o tako imenovani zamrznitvi pla\u010d.\u00a0 Sredi decembra je bila stavka v Litostroju.\u00a0 Nova revija izhaja od leta 1982; z vsako \u0161tevilko \u00a0prina\u0161a za na\u0161\u00a0 \u010das drzna dru\u017ebeno-politi\u010dna razmi\u0161ljanja. 57. \u0161tevilka, ki je iz\u0161la sredi februarja,\u00a0 je povzro\u010dila buren odziv oblasti, tako da\u00a0je odstavila odgovornega urednika Dimitrija Rupla.\u00a0 \u0160estnajst avtorjev je razmi\u0161ljalo\u00a0 in se zavzelo za ve\u010d samostojnosti in demokratizacijo Slovenije. V zvezi s \u0161tafeto mladosti pa je list Mladina spro\u017eil afero z naslovnico, ki je v nacisti\u010dni preobleki dala zadevi politi\u010dno polemi\u010dni predznak. \u2013\u00a0 Sredi junija je ameri\u0161ki predsednik v govoru, ki\u00a0 ga je imel v Berlinu, pozval sovjetskega predsednika Gorba\u010dova, naj odstranijo berlinski zid. \u2013 Novembra so bili v Romuniji nemiri in protesti proti predsedniku\u00a0 \u00a0Ceau\u015fescu. \u2013 Vreme: okoli pusta, v prvi polovici februarja, je bila huda burja in sneg in zastoji v prometu.\u00a0<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1987 –<\/strong> …\u00a0 <\/span>otro\u0161ki zbori so se zbrali spet 5. maja popoldne\u00a0 v Jel\u0161anah. Sre\u010danja za star\u0161e verou\u010dencev (po dva razred skupaj) so bila po jutranji nedeljski ma\u0161i. \u017dupnik je v oznanilih konec avgusta poto\u017eil,\u00a0 da nekateri otroci odhajajo iz cerkve pred koncem nedeljskega bogoslu\u017eja, in nad majhnim obiskom pri Jeromnu na mar\u010dne petke; v septembru pa je vpra\u0161al, kje je 8. razred (biv\u0161i birmanci). V nedeljah popoldne so bile ve\u010dernice z litanijami in blagoslovom, ve\u010dkrat je bila molitvena ura Fran\u010di\u0161kove dru\u017eine.\u00a0 \u2013 \u017divahno \u017eupnijsko \u017eivljenje se ka\u017ee v sre\u010danjih obeh \u017eupnijskih svetov, komisije za oznanjevanje in bogoslu\u017eje, klju\u010darjev, voditeljev birmanskih skupin, stre\u017enikov in pritrkovalcev. Sre\u010danja za mladince so bila v nedeljah po drugi ma\u0161i, jeseni pa v petkih zve\u010der; v maju je bilo napovedano\u00a0 romanje mladih v Oglej in v Ljubljano. V juliju je bil pri nedeljski ma\u0161i misijonar iz Slonoko\u0161\u010dene obale. Veli dogodek je bila v nedeljo, 26. Julija, slovesna ponovitev nove ma\u0161e g. Bogomirja Tro\u0161ta, ki je bil kot diakon med nami celo leto. Popoldansko sre\u010danje s pevci, \u010dlani skupin, s stre\u017eniki\u00a0 in otro\u0161kim zborom je potrdilo in utrdilo vezi z mladim duhovnikom, ki odhaja za kaplana v Postojno. \u2013 Ve\u010dje delo v tem letu je bilo zunanje pleskanje\u00a0 \u017eupnijske cerkve in v marcu je \u017eupnik poskrbel za dovoljenje na ob\u010dini in na spomeni\u0161kem varstvu. – \u017dupnijsko romanje na Sveto Goro, v Kobarid, Dre\u017enico in Idrijo je bilo v soboto, 12. septembra.\u00a0 \u2013 \u017dupnijski list Na\u0161a vez so ljudje sprejeli in \u017eupnik je nanj opozoril pred veliko no\u010djo in konec septembra. – V Trnovem so se meseca marca za\u010deli ve\u010deri verskega poglabljanja in konec julija je bil v Zagorju blagoslov novega \u017eupni\u0161\u010da. \u2013 V Rimu je bil 6. januarja posve\u010den za beograjskega nad\u0161kofa prof. dr. Franc Perko. Pape\u017e je za leto\u0161nje binko\u0161ti napovedal za\u010detek posebnega Marijinega leta v pripravi na sveto leto 2000. – Poleg omenjenega Bogomirja Tro\u0161ta so bili letos v Logu pri Vipavi na praznik sv. apostolov Petra in Pavla za ma\u0161nike posve\u010deni \u0161e: Jo\u017ee Jakopi\u010d iz \u017eupnije Deskle, ki je bil nastavljen za kaplana v Ilirsko Bistrico, Aleksander Skapin iz Vipave,\u00a0 ki je \u0161el za kaplana v Koper,\u00a0 Ciril \u0160tokelj iz Velikih \u017dabelj, ki nadaljuje \u0161tudij v Rimu. \u2013 V tem letu so umrli naslednji primorski duhovniki: Po dolgem trpljenju je 17. januarja umrl 82 letni\u00a0 Aleksander Mili\u010d, rojen na Proseku, dolgoletni \u017eupnik na Pregarjah, kjer je ob nem\u0161kem po\u017eigu vasi zgorelo tudi \u017eupni\u0161\u010de; potem je \u0161el v \u010ci\u010darijo in na Kras in nazadnje za hi\u0161nega duhovnika \u00a0sestram v Trnovem, kjer je v molitvi in trpljenju dozorel za nebesa. –<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1986 –<\/strong> …\u00a0 26. aprila, v zgodnjih jutranjih urah. Sledili so prvomajski prazniki in ob lepem a vetrovnem vremenu je veliko ljudi od\u0161lo v naravo in se izpostavilo sevanju, saj je vest o nesre\u010di zaradi sovjetskega mol\u010danja in zanikanja z veliko zamudo pricurljala v javnost. Vetrovi so ponesli oblak radioaktivnega prahu po vsej Evropi, ve\u010dina pa ga je ostala v Ukrajini. Sovjetska zveza je najprej zanikala, nato pa podatke priredila v skladu s svojo politiko, po kateri se kaj takega v Sovjetski zvezi ne more in ne sme zgoditi, tudi v skladu z jedrsko industrijo, ki je zagotavljala, da se kaj takega ne more nikoli zgoditi. Zdru\u017eeni narodi so dogodek ozna\u010dili za najve\u010djo okoljsko katastrofo v zgodovini \u010dlove\u0161tva. Iz okolice jedrske eksplozije, ob kateri se je po nekaterih podatkih pojavilo do 400-krat ve\u010dje sevanje kot ob eksploziji atomske bombe nad Hiro\u0161imo, so evakuirali okoli 300.000 ljudi, bli\u017enje prebivalce \u0161ele 36 ur po dogodku.\u00a0 Po nekaterih podatkih naj bi neposredno ob nesre\u010di umrlo okoli 3000 ljudi, po drugih pa okoli 100.000. novej\u0161e \u0161tevilke govorijo o \u0161e ve\u010djem \u0161tevilu \u017ertev med delavci, ki so odstranjevali in sanirali ru\u0161evine \u0161e dolgo po nesre\u010di. Po vsem svetu se je omajala vera v \u010disto energijo iz nuklearnih elektrarn. – Konec januarja je minuto po izstrelitvi razpadel ameri\u0161ki raketoplan Challenger. V nesre\u010di, do katere je pri\u0161lo zaradi tehni\u010dnih pomanjklji-vosti ter mrzlega vremena ob izstrelitvi, je umrlo vseh sedem \u010dlanov posadke. – V nedeljo, 23. avgusta, je hud veter, ki je v vrtincu dosegel hitrost preko 200 km na uro, napravil veliko \u0161kode zlasti na strehah v pasu nekaj sto metrov od Hoterd\u0161ice pri Logatcu do Tomi\u0161lja pod Krimom. \u2013 1987 –<\/strong>\u00a0 Tega leta je bilo v \u017eupniji kr\u0161\u010denih 14 otrok, 26 je bilo pogrebov in \u0161tiri poroke. V nedeljah je bilo pri ma\u0161i okoli 440 ljudi. K verouku je hodilo 152 otrok, prvoobhajancev je bilo 22 (prvo obhajilo 7. junija); 24. maja je \u0161kof Metod birmal 44 de\u010dkov in 36 deklic,\u00a0 ki so se na prejem zakramenta skozi verou\u010dno leto pripravljali v birmanskih skupinah. Naro\u010dnikov Mavrice je bilo 45, Dru\u017eine 62 in Ognji\u0161\u010da 123. V januarju,\u00a0 mesecu verskega tiska, so birmanci pomagali postaviti razstavo verskega tiska. Pri bogoslu\u017ejih v nedeljah in praznikih sta pela me\u0161ani in otro\u0161ki zbor. \u017dupnik je pevcem vo\u0161\u010dil in se jim zahvalil na god sv. Cecilije; pevce in druge odrasle \u010dlane \u017eps in \u017egs ter bralce je v nedeljo, 11. januarja zve\u010der, povabil na skromno zakusko. – Dekanijska bo\u017ei\u010dnica za odrasle zbore je bila v Jel\u0161anah 4. januarja popoldne, za otro\u0161ke zbore pa v Trnovem, 18. januarja; …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1986 –<\/strong> … \u00a0teologije, diakon Tro\u0161t Bogomir. – V Sloveniji se letos spominjamo dveh obletnic: 400 let od Trubarjeve in 80 let od Gregor\u010di\u010deve smrti. Oba dogodka so obele\u017eile proslave. Teolo\u0161ka fakulteta v Ljubljani je sredi maja organizirala simpozij o Trubarju in reformaciji.\u00a0 Na Gregor\u010di\u010da so se spomnili zlasti v krajih njegovega delovanja \u2013 tako npr. na Gradi\u0161\u010du pri Dornberku; v nedeljo, na praznik Kristusa Kralja, 23. novembra, z ma\u0161o v Kobaridu, kjer je bil pesnik nekaj \u010dasa kaplan. Istega dne popoldne je bilo slavje v Dre\u017enici, kjer so za to prilo\u017enost\u00a0 po ve\u010d deset letih dogradili cerkveni zvonik z elegantno \u0161pico. V cerkvi je bil slovesni koncert, ki ga je \u2013 mimo obi\u010dajne prakse \u2013 prena\u0161ala nacionalna televizija. Za to prilo\u017enost je skladatelj in duhovnik Avgu\u0161tin Ipavec, ki \u017eivi in dela na Dunaju, po rodu pa je iz Deskel \u2013 napisal in pripravil slovesno skladbo za orkester RTV Ljubljana in okoli 300 pevcev, ki jim je dirigiral Anton Nanut. Proslave se je udele\u017eil tudi\u00a0 slovenski kulturni in politi\u010dni vrh. \u2013 Na predve\u010der slovenskega kulturnega praznika je v Dom\u017ealah umrl 87-letni starosta slovenskih skladateljev prof. in duhovnik Matija Tomc, ki je modernej\u0161i cerkveni glasbi vtisnil trajen pe\u010dat. Poleti, 30. junija je v prometni nesre\u010di blizu Petrinj umrl 70-letni primorski duhovnik Rudi \u017dgur, \u017eupnik v Ospu. V Solkanu pa je bilo 17. julija pogrebno slovo od nekdanjega \u017eupnika,\u00a0 74-letnega prelata Andreja Sim\u010di\u010da, ki je bil nekaj \u010dasa upravitelj takratne na\u0161e \u0161kofije. Pokopali so ga v rodnem Kojskem v Brdih. – 2. avgusta je v bolnici na Golniku umrl skoraj 90-letni kipar France Gor\u0161e, po rodu iz Sodra\u017eice, nazadnje \u017eivel na avstrijskem Koro\u0161kem. Za na\u0161o \u017eupnijsko cerkev je naredil kip Vnebovzete na glavnem oltarju, in kip sv. Terezije, ki je na levi strani pred prezbiterijem. Njegova je tudi dokon\u010dna obdelava kamnitega kri\u017ea v Koritnicah. Gor\u0161e spada v generacijo umetnikov, ki so do\u017eivljali te\u017eke \u010dase obeh svetovnih vojn z vsemi posledicami za \u010dlove\u0161tvo in tudi posameznike. Veliko in po vsem svetu razpr\u0161eno Gor\u0161etovo delo je od uradne srenje ostalo ve\u010didel zamol\u010dano in prezrto. Zato se je umetnik tudi umaknil med rojake v tujino. Pokopan je v Sve\u010dah na Koro\u0161kem. \u2013 12. avgusta je bil v rojstnem Lokavcu pokopan 57-letni primorski duhovnik Angel Bati\u010d, zelo priljubljen med duhovniki in mladimi ter ljudmi, ki jim je bil po razli\u010dnih krajih du\u0161ni pastir. Kot ozdravljeni alkoholik je rad pomagal ljudem s takimi te\u017eavami, bil je razgledan in izobra\u017een duhovnik. \u2013 27. avgusta je v Ljubljani, v duhovni\u0161kem domu, umrl 65-letni duhovnik, biv\u0161i zagorski \u017eupnik, Franc Gomba\u010d, po rodu iz Zare\u010dja. Bil je kaplan v Hru\u0161ici, upravitelj na Golcu in potem v Slivju in nato 18 let v Zagorju. Bil blag in \u010dute\u010d mo\u017e. Ljubil je petje in urejeno cerkev. Pokopan je v Trnovem. – Letos je bilo v Sloveniji posve\u010denih 16 novoma\u0161nikov, iz na\u0161e \u0161kofije Silvester \u010cibej iz Idrije, ki je \u0161el za kaplana v Novo Gorico, in Primo\u017e Kre\u010di\u010d iz Vrhpolja, ki je \u0161el za kaplana v Koper. Poleti, v \u010dasu duhovni\u0161kih premestitev, je iz Pregare v Istri pri\u0161el za \u017eupnika v Hru\u0161ico Li\u010den Anton namesto Marka Kosa, ki je \u0161el za \u017eupnika v Ko\u0161ano. – V Cerkvi se je izteklo leto posve\u010deno evharistiji z naslovom Evharistija \u2013 kruh \u017eivljenja, <\/em>za\u010delo pa se bo 1. januarja leto miru.<\/em> – <\/em>27. oktobra\u00a0 je pape\u017e Janez Pavel II. v Assiziju sklical svetovni dan molitve za mir, na katerem so sodelovali predstavniki vseh velikih svetovnih religij. Udele\u017eilo se ga je 50 predstavnikov kr\u0161\u010danskih cerkva (poleg katoli\u010danov) in 60 predstavnikov drugih svetovnih ver. \u00a0Prvi\u010d v zgodovini se je zgodilo tak\u0161no sre\u010danje. Pape\u017e je ob tej prilo\u017enosti dejal: “To je povabilo svetu, da se zaveda, da obstaja \u0161e ena razse\u017enost in \u0161e en\u00a0 na\u010din za spodbujanje k miru, ki ni rezultat pogajanj, politi\u010dnih in gospodarskih kompromisov. Molitev in pri\u010devanja vernikov, ne glede na tradicijo, ki ji pripadajo, lahko za svetovni mir naredijo veliko. \u0160e naprej \u017eivite sporo\u010dilo miru, \u0161e naprej \u017eivite duh Assizija “. Klic k miru je dejansko sli\u0161al ves “svet” in oro\u017eje je tisti dan mol\u010dalo. – Ves svet je ob\u0161la vest o eksploziji reaktorja v jedrski elektrarni v \u010cernobilu v Ukrajini. Nesre\u010da se je zgodila v nedeljo,\u00a0 …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1985 –<\/strong> … \u00a0niso v\u017egala zaradi iztro\u0161enih akomulatorjev, novih pa je v trgovinah zmanjkalo. Na slovenski obali takega mraza ni bilo \u017ee dobrega \u010detrtstoletja: morje ob bregu je pokrival led. Podobno hud mraz je bil leta 1929: v Zadlogu pri \u010crnem vrhu so zmerili -27 (\u00b0C); mo\u010dna burja je pove\u010dala te\u017eave v prometu. V Tr\u017ea\u0161kem zalivu je zaradi burje okoli 8. januarja obstal ves pomorski promet. Okrog 10. januarja je zapadlo veliko snega. Obilno pa je sne\u017eilo konec marca, tudi ob morju, kjer se je sneg hitro stopil, ostal pa je gorah.- \u0160koda v kmetijstvu: pomrznile so oljke, mandarine, nasadi \u010debule in \u010desna in posevki p\u0161enice. Veliko \u0161kode je bilo na vodovodnih \u0161tevcih in toplovodnih napeljavah. Okolici Reke in Opatije je zato zmanjkovalo vode. Poleti, v nedeljo 21. julija, je bilo hudo neurje s to\u010do v Brdih in na Bistri\u0161kem (Dobro polje, Zare\u010dje, Ilirska Bistrica in Topolc); potol\u010dena je bila desetina vseh obdelanih povr\u0161in v ob\u010dini: p\u0161enica, zelje, krompir, koruza in krmilne rastline. Uni\u010dene so bile mnoge poljske poti in ceste. \u2013 Oktobra je bila velika su\u0161a, \u017ee nekaj desetletij ne tako huda, in tudi v na\u0161ih krajih je zmanjkovalo vode. Su\u0161a je ote\u017eila jesensko setev p\u0161enice zaradi trdih tal in zahtevnega oranja. – V petek, 18. oktobra, je zaradi voja\u0161kega obstreljevanja izbruhnil velik gozdni po\u017ear na podro\u010dju Javornikov, v okolici Po\u010dka in Kamne gore. Pri ga\u0161enju na te\u017ekem terenu je sodelovalo preko 2000 vojakov, 300 gasilcev, 50 lovcev in 30 gozdarjev. Ogenj so ukrotili \u0161ele \u010dez teden dni. – V Kne\u017eaku so v nedeljo, 26. maja, odkrili spomenik VII. Banijski diviziji, ki je zadnje boje bila na obmo\u010dju Kne\u017eaka, Koritnic in \u0160embij. Tu je padlo 50 borcev in 110 jih je bilo ranjenih. Spomenik je odkril vojni komandant Milan Pavlovi\u0107, spominsko plo\u0161\u010do na hi\u0161i, kjer je bil \u0161tab divizije, pa Milutin Omazi\u0107, politkomisar 3. letalske divizije. \u2013 V nedeljo, 17. 11.\u00a0 zve\u010der, je v se\u017eanski bolni\u0161nici umrl Avgust \u010cernigoj, starosta slovenskih likovnih umetnikov, ki je med vojno in po njej poslikal na\u0161o farno in cerkev na Ba\u010du. \u2013\u00a0 Ob\u010dinski referendum o samoprispevku za izgradnjo komunalne infrastrukture v krajevnih skupnostih na\u0161e ob\u010dine je bil 24. 11.;\u00a0 v krajevni skupnosti Kne\u017eak \u00a0je od 958 upravi\u010dencev glasovalo 941 ljudi, proti 483 in za 416, v KS \u0160embije pa za 97 in proti 62 udele\u017eencev. \u2013 1986 – <\/strong>Kr\u0161\u010denih je bilo 11 otrok, bila je ena poroka in 28 pogrebov; nedeljnikov je bilo povpre\u010dno 436. Ob\u010dasno je bilo v nedeljah popoldne skupaj z blagoslovom sre\u010danje za Fran\u010di\u0161kovo dru\u017eino. Predstavitev novih \u010dlanov \u017dPS je bila v nedeljo,\u00a0 20.\u00a0 aprila; spomladi je \u017eupnik ob\u010dini v Ilirski Bistrice prijavil ve\u010dja dela na cerkvi sv. Antona in o tem obvestil spomeni\u0161ko varstvo v Novi gorici; pred ve\u010djimi delom, ki je bilo opravljeno konec poletja, je bila seja \u017dPS, klju\u010darjev in povabilo k sodelovanju (14. 9.), v blagajni\u0161kem zapisu\u00a0 je navedeno pla\u010dilo za nabavo kritine in starih stre\u0161nikov, za prevoz in drug gradbeni material, za barve in pleskanje, pla\u010dilo zidarjem, mizarju. –\u00a0 Na belo nedeljo je bila popoldne\u00a0 kratka prireditev za matere in blagoslov. \u017dupnijsko romanje na Goro Oljko pri Polzeli je bilo v soboto 30. avgusta.\u00a0 Verouk za mlade je bil v za\u010detku leta v sobotah zve\u010der, jeseni pa v nedeljah po drugi ma\u0161i; dekanijsko sre\u010danje za mlade je bilo tukaj 30. novembra popoldne. Sre\u010danja in vaje so imeli novi pritrkovalci (sredi septembra) in bralci (november), stre\u017eniki redno v nedeljah popoldne. \u017dupnik je za soboto v oktobru napovedal in povabil na predavanje dr. Marjana \u0160efa o varovanju \u017eivljenja pred rojstvom in na projekcijo filma Nemi krik; vabljeni so bili zlasti mladi in star\u0161i; \u017eupnik je opazil porazen obisk predavanja. Za pripravo na birmo po skupinah so voditelji otrokom delili delovne pole. \u017dupnik je v adventu obiskal bolnike. Pol ure pred polno\u010dnico so mladi imeli bo\u017ei\u010dnico. Dekanijsko bo\u017ei\u010dnico pa so pripravili cerkveni pevci v Jel\u0161anah na nedeljo Svete dru\u017eine popoldne. V tem letu se je zaradi inflacije ma\u0161ni dar dvakrat povi\u0161al. Junija je bil blagoslov temeljnega kamna za novo \u017eupni\u0161\u010de v Zagorju in julija blagoslov novih orgel na Pregarjah. Avgusta je za celo leto pri\u0161el med nas bogoslovec zadnjega letnika …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1985 –<\/strong> … \u00a0V bran pravemu nauku so se postavili drugi slovenski \u0161kofje in teolo\u0161ki profesorji. O zadevi je ob\u0161irno poro\u010dala Dru\u017eina. – Pomemben verski in kulturni dogodek je bil sredi januarja javna predstavitev novega prevoda Svetega pisma nove zaveze iz gr\u0161kega izvirnika v sloven\u0161\u010dino. Po Trubarjevem prevodu sredi 16. stoletja (1577) je bil to \u017ee \u0161esti celoten prevod nove zaveze: pred 400 leti Dalmatinova biblija, pred 200 leti Japljevo, pred 125\u00a0 leti Wolfovo, pred 25 leti mariborsko sveto pismo in pred 10 leti ekumenska izdaja. Nova knjiga je tokrat kmalu po\u0161la, \u010deprav je bila natisnjena v 6500 izvodih,\u00a0 in sledilo je ve\u010d ponatisov in novih izdaj. Ob slovenskem kulturnem prazniku\u00a0 je bila na Teolo\u0161ki fakulteti v Ljubljani razstava Sveto pismo v slovenski knji\u017eevnosti od Pre\u0161erna, Gregor\u010di\u010da, Drabosnjaka do Mraka. \u2013 V mednarodnem letu mladih in evropskem letu glasbe (300-letnica rojstva glasbenih velikanov Bacha, H\u00e4ndla in Scarlattija) so sodelavci Son\u010dne pesmi v nedeljo, 21. aprila, v Logu pri Vipavi priredili festival mladinske duhovne glasbe. – Od lani je bilo na Slovenskem leto duhovnih poklicev in ob izteku tega leta so bile tej temi posve\u010dene \u0161marnice z naslovom \u00bbPo Marijinem vzoru\u00ab. \u2013Julija je bila v Ljubljani ustanovljena t. im. bolni\u0161ka \u017eupnija za celotno pastoralo bolnikov v mestu. Za prvega \u017eupnika je nad\u0161kof imenoval Mirota \u0160libarja, dotedanjega kaplana v Zagorju ob Savi. Projekt je uspel ob vse ve\u010djih mo\u017enostih duhovne oskrbe bolnikom po vsej Sloveniji, ko je kon\u010dno mogo\u010de duhovnikom nuditi vernim bolnikom duhovno oskrbo, ponekod tudi ma\u0161evati. – Pape\u017e je v za\u010detku posta napovedal Metodovo leto ob 1100 letnici smrti tega slovanskega apostola. Kot uvod v praznovanje, ki se bo zlasti v slovanskem svetu odvijalo vse leto, je ob tej priliki je v baziliki sv. Klemena v Rimu\u00a0 pape\u017e med drugim dejal, da sta sveta brata Cirilin Metod slovanskim narodom pomagal do\u017eiveti trenutek politi\u010dne in kulturne zrelosti in pripomogla, da so stopili na prizori\u0161\u010de svetovne zgodovine. Posebej je pod\u010drtal njuno duhovno jasnovidnost. \u00bbOdlo\u010dila sta se pogumno graditi idealen most tam, kjer je zunanji svet kopal jarke lo\u010ditve in bole\u010de razdvojenosti.\u00ab Prevevala ju je gore\u010da \u017eelja po edinosti med Vzhodom in Zahodom. Postavila sta tudi temelje knji\u017eevnosti slovanskih narodov in njihove kulturne omikanosti. Pape\u017e je za to obletnico objavil posebno encikliko; v Nitri na Slova\u0161kem je bil mednarodni simpozij, ki so se ga udele\u017eili tudi slovenski strokovnjaki. 6. oktobra je bil znanstveni simpozij v Rimu in ob tej prilo\u017enosti je dogodku dal glasbeni pe\u010dat nastop orkestra RTV Ljubljana in zbora okoli 400 pevcev iz Slovenije, zamejstva in\u00a0 z Dunaja pod taktirko maestra Antona Nanuta; glasbo je napisal primorski rojak duhovnik Avgust Ipavec. Skromnej\u0161i simpozij je bil v Ljubljani na Teolo\u0161ki fakulteti \u017ee v februarju. V Sti\u010dni, ki letos slavi 850-letnico samostan, se je v nedeljo, 7. julija, v po\u010dastitev 1100 letnice Metodove smrti zbrala mno\u017eica vernikov, duhovnikov, \u0161kofov in cistercijanskih menihov. Metodovo leto je 11. novembra pripeljalo v Rim na veliko evropsko romanje tudi blizu 400 slovenskih romarjev, ki so se v nedeljo pridru\u017eili mno\u017eici pri pape\u017eevi ma\u0161i na Trgu Svetega Petra. Slovenska prisotnost v ve\u010dnem mestu je dala pe\u010dat obhajanju\u00a0 25 letnice Slovenika (Slovenski pape\u0161ki zavod za duhovnike na \u0161tudiju v Rimu). \u2013 Tudi letos je pape\u017e veliko potoval in obiskal mnoge kraje in ljudi po vsem svetu; kot prvi pape\u017e je v Rimu obiskal \u017eidovsko sinagogo. V svetovnem letu mladih se je konec marca pape\u017e v Rimu sre\u010dal 300.000 mladimi iz vsega sveta; dnevi mladih potekajo v dvoletnem ciklu na svetovni in vsako leto na \u0161kofijski ravni: pape\u017e izbere naslov leta, praznovanje ima svojo himno; letos so mladi v Rimu dobili posebno potovalno vre\u010do in klobuk. Naslednje svetovno sre\u010danje bo 1987 v Buenos Airesu. – Vreme je v za\u010detku leta prineslo mraz in sneg. Polarni mraz je zajel vso Evropo in ni prizanesel niti na\u0161im krajem; posebno je presenetil ljudi ob morju, povzro\u010dil te\u017eave na cestah, nekatere \u0161ole so prekinile pouk. Zaradi ohlajenega goriva so bili prekinjeni avtobusni prevozi, osebna vozila …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1985 –<\/strong> … \u00a0(J. J.). V septembru je bil na pastoralni praksi bogoslovec 4. letnika teologije Sandi Skapin iz Vipave. – Za popravilo oken in \u017elebov na cerkvah na Ba\u010du in v Koritnicah so konec leta predlagali, da bi na dru\u017eino zbirali po 250 tiso\u010d din na dru\u017eino. Zaradi velike inflacije se je aprila in julija pove\u010dal ma\u0161ni dar.\u00a0 V na\u0161i \u0161kofiji so letos umrli \u0161tirje duhovniki: 4. januarja po dolgi in te\u017eki bolezni (zaradi prometne nesre\u010de in kapi je bil ve\u010d let na vozi\u010dku) 58-letni Ga\u0161per Prelc, po rodu iz Podgrada pri Rodiku; bil je \u017eupnik v Kubedu, potem v Predloki in nazadnje v Izoli; potem je 11 let pre\u017eivel v \u017eupni\u0161\u010du v Portoro\u017eu in \u0161e vedno veliko spovedoval, zlasti v koprski stolnici; do konca je bil vesel in optimist. \u2013 \u017dupnik iz Dekanov, \u0160tefan Cek, je umrl 22. januarja, star 72 let. Rojen je bil v Hru\u0161ici. Deloval je v Istri, kjer je bil med drugim \u017eupnik v Lani\u0161\u0107u. Tam so ob birmi leta 1947, od komunistov nahujskani mo\u0161ki, napadli cerkev in \u017eupni\u0161\u010de in hudo ranili \u0161kofovega namestnika – birmovalca Jakoba Ukmarja, zverinsko do smrti pa pretepli njegove spremljevalca 27-letnega duhovnika Miroslava Bule\u0161i\u0107a (leta 2013 je bil razgla\u0161en za bla\u017eenega); \u017eupnik Cek se jim je skril. Kljub o\u010ditnim in jasnim dejstvom so ga obsodili na 7 let zapora, ki ga je prestal v Stari Gradi\u0161ki. – 25. maja je umrl \u017eupnik v Ren\u010dah, 71-letni Franc Srebrni\u010d iz Medane, mo\u017e blagega in mirnega zna\u010daja, skromen, vesten, pobo\u017een in po\u017ertvovalen duhovnik. –\u00a0 22. junija pa je v Radovljici, kjer je nazadnje \u017eivel v pokoju, umrl 67-letni nekdanji izolski \u017eupnik Franc Stegel doma s Kala pri Ko\u0161ani. V Izoli se je v prometni nesre\u010di hudo po\u0161kodoval in dva meseca nezavesten prele\u017eal v bolnici. Nikoli ve\u010d si ni prav opomogel. \u2013 V Sloveniji je bilo letos za ma\u0161nike posve\u010denih 24 diakonov; iz na\u0161e \u0161kofije sta 29. junija v koprski stolnici ma\u0161ni\u0161ko posve\u010denje prejela Suban Alojz iz \u0160turij in Toma\u017ei\u010d Jo\u017ee iz Vrhpolja. Poleti je v Trnovem zamenjal kaplana Slavka Obeda, ki je od\u0161el v Idrijo, Kramar Emil, ki je pri\u0161el iz Cerknega. Dosedanji zagorski \u017eupnik Franc Gomba\u010d se je upokojil in na njegovo mesto je pri\u0161el z Vojskega Alojz Premrl, zaradi zdravstvenih te\u017eav pa je tam ostal le do novembra, ko ga je zamenjal Nikolaj \u0160trancar, ki je pri\u0161el s Prema; za premskega \u017eupnika je bil imenovan Janez Premrl, ki je bil prej v Trnju, Trnje pa je pri\u0161lo pod soupravo iz Zagorja.\u00a0 22. decembra sta bila v Idriji posve\u010dena za diakona \u010cibej Silvester iz Idrije in Kre\u010di\u010d Primo\u017e iz Vrhpolja. \u2013 Vso na\u0161o \u0161kofijo pa tudi vso Cerkev v Sloveniji je na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca, razveselila novica, da je sveti o\u010de Janez Pavel II. imenoval za pomo\u017enega \u0161kofa dosedanjega generalnega vikarja Metoda Piriha. Rojen je bil leta 1936 v Lokovcu na Banj\u0161ki planoti. Po \u0161olanju doma in v Pazinu po kon\u010dani teologiji v Ljubljani je bil leta 1963 posve\u010den za ma\u0161nika. Bil je eno leto kaplan v Solkanu, 10 let \u0161kofov tajnik, 2 leti na \u0161tudiju v Rimu in nato 8 let voditelj bogoslovcev v ljubljanskem semeni\u0161\u010du. Zadnji dve leti je vodil pastoralno slu\u017ebo v Kopru in bil \u0161kofov vikar. Za \u0161kofa ga je v nabito polni koprski stolnici 27. maja, na binko\u0161tni ponedeljek, posvetil doma\u010di \u0161kof Janez Jenko ob navzo\u010dnosti 13 drugih \u0161kofov in 250 duhovnikov. Nekdanji tukaj\u0161nji \u017eupnik Kova\u010di\u010d je ve\u010dkrat\u00a0 povabil sedanjega pomo\u017enega \u0161kofa, da ga je \u0161e kot duhovnik tudi dlje \u010dasa nadome\u0161\u010dal, ko je bil sam po svetu. \u2013\u00a0 V\u00a0 slovenski cerkveni pa tudi svetni javnosti je odmevala \u00bbafera Grmi\u010d\u00ab, zaradi objave njegovega intervjuja v reviji Jana lani, 14. novembra. Mariborski pomo\u017eni \u0161kof in profesor Teolo\u0161ke fakultete v Ljubljani Vekoslav Grmi\u010d je pisal in govoril sporno o moralno teolo\u0161kih vpra\u0161anjih glede za\u010detka \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja, splava, urejanja spo\u010detja, zunaj zakonske spolnosti ipd., kar bi lahko \u0161kodovalo zdravemu nauku in pravilnemu ravnanju kristjanov v teh stvareh.<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1984<\/strong> – … 8 va\u0161\u010danov, ki so blizu vasi uredili pa\u0161nik za 39 govedi iz vasi. V Zagorju se je jeseni za\u010dela \u0161ola v preurejenem kulturnem domu, stara \u0161ola je ostala zapu\u0161\u010dena. Na Jur\u0161\u010dah pa so odprli obnovljen kulturni dom. – V za\u010detku oktobra je bilo veliko de\u017eja in voda je poplavila okolico Kne\u017eaka in drugih vasi. \u2013 Leta 1985<\/strong> je bilo kr\u0161\u010denih 11 otrok, poroka je bila ena, pogrebov pa 28. Razdeljenih je bilo 18.570 obhajil, nedeljnikov je bilo povpre\u010dno pri ma\u0161i 436. – Bo\u017ei\u010dnica pevskih zborov iz dekanije je bila v nedeljo, 6. januarja, na Pregarjah.\u00a0 Drugo nedeljo v januarju je bila popoldne seja \u017eps in potem za pevce ve\u010derja. 17. marca je \u017eupnik vo\u0161\u010dil\u00a0 organistu Jo\u017eetu Tom\u0161i\u010du ob 70. rojstnem dnevu in bli\u017enjem godu (rojen v Kne\u017eaku, pd Bla\u017einov, poro\u010dil se je v Zagorje) in se zahvalil pevcem ob prazniku sv. Cecilije; prebral je pismo slovenskih \u0161kofov, ki \u00a0so priporo\u010dili to\u010dnost in zbranost pri ma\u0161i in pevskih vajah, velikodu\u0161no prizadevanje za \u010dim bolj dovr\u0161eno izvajanje cerkvenih pesmi in stalno skrb za duhovno \u017eivljenje v sebi s pogostnim in vrednim prejemanjem svetega obhajila. Na misijonsko nedeljo popoldne, 20. oktobra, je bil koncert \u010drnske duhovne glasbe v izvedbi \u0161tudentskega kvarteta. Tudi otro\u0161ki zbor je vadil in sodeloval pri bogoslu\u017eju;\u00a0 tukaj je bilo 12. maja sre\u010danje\u00a0 dekanijskih otro\u0161kih \u00a0pevskih zborov, \u017eupnik pa je v nedeljo popoldne, 10. novembra, spremljal na Pregarje\u00a0\u00a0 u\u010dence, ki so vadili na instrumentih. – Stre\u017eniki so redno imeli vaje v sobotah ali pa v nedeljah po popoldanskem blagoslovu. Verouk je bil za vse razrede in tudi za pred\u0161olske otroke. Prvo obhajilo je bilo 2. junija, naslednjo soboto pa je bilo mavri\u010dno romanje na Sv. Goro. Novost pri verouku so bili jeseni liturgi\u010dni listki, ki jih je \u017eupnik delil na vratih kapele. Otroke je obiskal in obdaril sv. Miklav\u017e. Na nedeljo Svete Dru\u017eine je bil popoldne kratek program in blagoslov otrok. Sre\u010danja za star\u0161e verou\u010dencev so bila v nedeljah po jutranji ma\u0161i in sicer po dva razreda skupaj, posebej pa za star\u0161e prvoobhajancev iz \u00a02. razreda. Mladi so imeli sre\u010danja v sobotah zve\u010der ali pa v nedeljo po drugi ma\u0161i. 17. februarja je bila pri drugi nedeljski ma\u0161i prisotna redovnica ur\u0161ulinka; po ma\u0161i, na sre\u010danju za\u00a0 mlade in verou\u010dence 7. in 8. razreda, pa je bilo le 5 udele\u017eencev. – Sre\u010danje mladih iz vse Slovenije je bilo v Sti\u010dni 21. septembra in \u017eupnik je nanj posebej povabil biv\u0161e osmo\u0161olce; za na\u0161o \u0161kofijo pa je bilo sre\u010danje mladih v Portoro\u017eu 8. decembra.- V postnem \u010dasu je bil v nedeljah popoldne kri\u017eev pot, pri Jeromnu v mar\u010dnih petkih popoldne pa kri\u017eev pot in ma\u0161a; \u017eupnik je povabil h ro\u017enemu vencu po poti od spodnje cerkve k Jeromnu; tam je na shodu ma\u0161eval rojak Franc Bole, ki ga je\u00a0 malo prej, ob dvajsetletnici izhajanja Ognji\u0161\u010da, kot glavnega urednika, odlikoval sveti o\u010de z naslovom pape\u0161kega kaplana-monsignorja skupaj s sodelavcem Silvestrom \u010cukom, glavnim urednikom Dru\u017eine dr. Dragom Klemen\u010di\u010dem in prizadevnimi \u017eupnikom v Kopru, dr. Bojanom Ravbarjem. –\u00a0 \u017dupnik je pred velikim \u0161marnom izpostavil pri oznanilih vsebino in pomen shodov: \u00bbKaj je s shodi?\u00ab – Obi\u010dajno je bil v nedeljah popoldne blagoslov in \u00a0litanije, molitvena ura, v mesecu maju pa \u0161marnice. Nekajkrat so bili posebej povabljeni \u010dlani Fran\u010di\u0161kove dru\u017eine. – Z avtobusi so se farani odpravili na \u0161kofovsko posve\u010denje v Koper, na romanje bolnikov in invalidov na Brezje in na romanje h Gospe Sveti na Koro\u0161ko v soboto, 31. avgusta (200 tiso\u010d din za avtobus, s kosilom 330 tiso\u010d din). – Aprila meseca je odpovedala nadaljnje delo v cerkvi me\u017enarica v Kne\u017eaku (Antonija Urban\u010di\u010d, pd \u0160imetova), ob koncu leta pa \u0161e na Ba\u010du (Jo\u017eefa Abram); v Kne\u017eaku je v juniju nastopil slu\u017ebo nov me\u017enar. …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO <\/strong>1984 <\/strong>– <\/strong>To je danes te\u017eka naloga, hkrati pa prva dol\u017enost in sveta, nedotakljiva pravica star\u0161ev in Cerkve. Posve\u010dujte Gospodov dan … Pri dejavnih prizadevanjih za skupno dobro in splo\u0161en napredek \u010drpajte navdih in mo\u010d v pristni in \u017eivi kr\u0161\u010danski veri. Znana mi je va\u0161a prisr\u010dna pobo\u017enost do Matere Marije. Zato izro\u010dam vas in va\u0161e rojake v materinsko varstvo Njej, ki jo po va\u0161ih domovih in v tolikih cerkvah kli\u010dete za Pomo\u010dnico in Kraljico.\u00ab Ob tem je sveti o\u010de daroval trem slovenskim \u0161kofijam vsaki po dve veliki svetoletni sve\u010di: po ena za \u0161kofijsko stolnico in ena za Marijino bo\u017ejo pot; za na\u0161o stolnico v Kopru so sve\u010do podarili romarji iz Malte. – 25. januarja je v 89 letu za kapjo umrla v Trnovem tukaj\u0161nja dolgoletna gospodinja Ana \u0160etina. Pokojna je, komaj 17 letna, v na\u0161e kraje pri\u0161la iz rodnega Tacna pod \u0160marno Goro za gospodinjo z bratrancem duhovnikom Jo\u017eefom Lebanom najprej v Ko\u0161ano, od tam v Slavino in leta 1918 v Trnovo,\u00a0 od tam pa z\u00a0 g. Janezom Kalanom v Kne\u017eak, kjer kot \u00bbteta An\u010dka farov\u0161ka\u00ab oskrbovala \u017eupni\u0161\u010de – in duhovnike – \u0161e pod Kalanovim naslednikom Jo\u017ekom Kova\u010di\u010dem. Po njegovem odhodu v Jel\u0161ane je An\u010dka od\u0161la h sestram v Trnovo in tam umrla. Pogreb k Sv. Barbari je bil 27. Januarja, vodil ga je biv\u0161i \u017eupnik Jo\u017eko Kova\u010di\u010d. – \u00a0\u00a0Na spomladanskem zasedanju\u00a0 Jugoslovanske \u0161kofovske konference konec marca je bila tudi razprava\u00a0 o Marijinih prikazovanjih v Me\u0111ugorju, v Bosni. Tam se je Marija prikazala nekaj mladim va\u0161\u010danom 24. junija 1981, jih nagovorila in naro\u010dila post in molitev ro\u017enega venca; prikazovanja trajajo \u0161e danes. \u0160kofje priporo\u010dajo previdnost ter ne dajejo izjav. – Aprila je v Batujah po dolgi bolezni umrl tamkaj\u0161nji 73 letni \u017eupnik Franc Bizjak, po rodu iz Idrije. Diakonsko posve\u010denje leto\u0161njih novoma\u0161nikov je bilo v Hrenovicah, novoma\u0161ni\u0161ko posve\u010denje pa v Novi Gorici. Novoma\u0161niki so: Rado \u010cuk iz Hrenovic, Stanko Fajdiga z Go\u010d, Evgen Gantar in Lojze Kr\u017ei\u0161nik iz Zavratca. Za kaplana v Trnove je pri\u0161el letos poleti novoma\u0161nik Evgen Gantar (dotedanji kaplan Rafko Leskovec pa gre v Temnico na pomo\u010d bolnemu \u017eupniku Alojziju \u0160kvar\u010du). \u2013 Letos septembra je bilo v Sti\u010dni na Dolenjskem \u017ee \u010detrti\u010d sre\u010danje\u00a0 mladih iz vse Slovenije. Letos obhaja zlato ma\u0161o \u0161kof Janez Jenko in slavje ob tem jubileju je bilo 8. septembra v Logu; to je bilo tudi slavje ob za\u010detku leta duhovnih poklicev. Jeseni je svobodni svet ob\u0161la novica iz Poljske, kjer je re\u017eimska policija brutalno umorila 37 letnega karizmati\u010dnega duhovnika Jerzyja\u00a0 Aleksandra Popie\u0142uszko, ker je skupaj z nezadovoljnimi delavci zagovarjal sindikalne pravice in svobodo. Ko so njegovo, v vodo odvr\u017eeno truplo na\u0161li, se je pogreba udele\u017eilo skoraj pol milijona ljudi (leta 2010 je bil kot mu\u010denec progla\u0161en za bla\u017eenega).\u00a0 7. oktobra je bila posve\u010dena nova cerkev v Portoro\u017eu, kjer se je gradnja primernih bogoslu\u017enih in \u017eupnijskih prostorov uresni\u010dila tudi s pomo\u010djo vse \u0161kofije in \u0161ir\u0161ega sodelovanja. Cerkev je posve\u010dena Ro\u017enovenski Materi Bo\u017eji. Podobno je nastala tudi nova cerkev v Ankaranu, ki je bila posve\u010dena v za\u010detku decembra v \u010dast sv. Nikolaju. – 8. februarja so se v Sarajevu za\u010dele zimske olimpijske igre, na njih je 14. februarja\u00a0 Jure Franko osvojil srebrno olimpijsko kolajno na veleslalomu, kar je bil prvi tako velik dose\u017eek za jugoslovanske tekmovalce. Letos so dijaki po gimnazijah zadnji\u010d opravljali maturo, kajti novi u\u010dni program ne predvideva ve\u010d takega zaklju\u010dnega preverjanja znanja. – 14. julija zjutraj se je na \u017eelezni\u0161ki postaji v Diva\u010di zgodila velika nesre\u010da, ko se je tovorni vlak zaletel v tam stoje\u010di potni\u0161ki vlak namenjen v Pulj. Umrlo je 31 potnikov, 33 je bilo hudo ranjenih. \u2013 V Primorskih novicah je bil kratek zapis o\u00a0 pa\u0161ni\u00a0 skupnosti …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO <\/strong>1983 <\/strong>– <\/strong>… \u0161tirideset\u00a0 letnice padca fa\u0161izma, ko je v Italiji kralj Emanuel odstavil predsednika vlade Mussolinija, kar je bilo prelomno za dogajanje med drugo svetovno vojno. – V Rimu, v organizaciji Slovenske teolo\u0161ke akademije, ki ima sede\u017e v slovenskem pape\u0161kem zavodu Slovenik, je bil Trinkov Simpozij od 6. do 10. septembra. Duhovnik msgr. Ivan Trinko (1863 \u2013 1954) je bil narodni buditelj bene\u0161kih Slovencev, pesnik in pisatelj, prevajalec, kritik, filozof, slikar in skladatelj. Svojim rojakom je vrednote oznanjal v doma\u010dem jeziku in jih opogumljal za pripadnost slovenstvu in kr\u0161\u010danski veri. \u2013\u00a0 Kot odmev na zahteve iz Srbije in \u010crne gore o skupnih jedrih, ki naj bi v humanisti\u010dnem izobra\u017eevanju dodelile v u\u010dbenikih proporcionalno vsakemu narodu v dr\u017eavi toliko prostora, kot ga ima glede na dele\u017e v celotnem \u0161tevilu prebivalcev v dr\u017eavi, so slovenski \u0161kofje v izjavi\u00a0 Odgovornost za narod, jezik in kulturo, dne 1. decembra, poudarili pomen in odgovornost Cerkve in vernikov za narodne vrednote, posebno za jezik.\u00a0 – 1984 –<\/strong> Krstov je bilo 12, 4 poroke\u00a0 in 34 pogrebov; pri prvem obhajilu, ki je bilo 27. maja, je bilo 22 otrok. Verouk za mlade je bil v nedeljah po drugi ma\u0161i, sre\u010danja za star\u0161e prvoobhajancev in drugih star\u0161ev pa po jutranji ma\u0161i; spet so bila sre\u010danje Fran\u010di\u0161kove dru\u017eine in 4. marca je pri\u0161el fran\u010di\u0161kan p. Filip Rupnik s Svete Gore, ki je\u00a0 odgovoren za tretjerednike;\u00a0 14. oktobra je \u017eupnik povabil nove bralce za branje beril pri bogoslu\u017eju;\u00a0 \u017eupnijsko romanje je bilo v nedeljo, 26. avgusta na Sladko Goro (\u0160marje pri Jel\u0161ah); \u017eupnik je spomladi napovedal popravilo kapele sv. Janeza na Ba\u010du in poleti ve\u010dkrat povabil k sodelovanju pri tem delu. Za praznike se je za okrasitev cerkve zahvalil, enako tudi za darove pri ofrih.\u00a0 Priporo\u010dil je poleg drugega verskega tiska knjigi zalo\u017ebe Ognji\u0161\u010de – Svetopisemski vodnik in Verovati danes. Dekanijsko sre\u010danje pevskih zborov je bilo v nedeljo 6. januarja na Pregarjah, na Sveto Goro so iz dekanije poromali konec aprila in se \u017ee v marcu nanj pripravljali. \u2013 Iz \u0161kofijskih sporo\u010dil: 27. januarja je v Kortah nad Izolo umrl 83-letni \u017eupnik Karel Esih, po doma\u010de don Karlo. V \u017eupnijo je pri\u0161el kot novoma\u0161nik leta 1925. Pod fa\u0161izmom je zvesto ohranjal v cerkvi sloven\u0161\u010dino tako pri petju in molitvi kot udi pri verouku, zato ga je preganjala policija in je bil tudi kaznovan: ker je v cerkvi preko italijanskih napisov na kri\u017eevem potu zalepil slovenske, je bil obsojen in odpeljan v konfinacijo; a ga je \u017ee na poti re\u0161il takratni tr\u017ea\u0161ki \u0161kof Fogar, in don Karlo se je vrnil domov. Po vojni so ga na\u0161\u010duvani mladoletni fantini hoteli kot \u00bbfa\u0161ista\u00ab spraviti v Italijo, a se je z meje, kjer je posegel v zadevo nek pameten mili\u010dnik, spet zmagoslavno vrnil domov, kjer so ga ljudje, ki so ga imeli iskreno radi, z veseljem sprejeli. Na nagrobnik mu je istrski pesnik, duhovnik Alojz Kocjan\u010di\u010d zapisal: Sem z vami molil dolga leta, nad vas sem klical bo\u017eji mir, zdaj v hi\u0161i skupnega O\u010deta vas \u010dakam biv\u0161i vas pastir. – Svetoletnega romanja v Rim od 22. do 26. februarja se je udele\u017eilo okoli 1300 romarjev iz domovine, zamejstva in\u00a0 zdomstva. V slovenskem pape\u0161kem zavodu Slovenik, ki je namenjen podiplomskemu \u0161tudiju slovenskih duhovnikov in sprejemu doma\u010dih romarjev, je bil blagoslov obnovljenih in raz\u0161irjenih prostorov; na avdienci v petek, 24. februarja, je nad\u0161kof \u0160u\u0161tar povabil pape\u017ea Janeza Pavla II. v Slovenijo takole: \u00bbSveti o\u010de! Kot romarji smo pri\u0161li k vam v ve\u010dno mesto, a \u0161e nismo izgubili upanja, da boste kdaj tudi vi pri\u0161li k nam kot romar k Mariji Pomagaj na na\u0161o bo\u017ejo pot na Brezje…\u00ab Sveti o\u010de je med drugim odgovoril: \u00bbDragi sinovi in h\u010dere \u2013 slovenski romarji! Bodite dosledne pri\u010de \u017eive vere in gore\u010de ljubezni do Boga in bli\u017enjega. Vsem naj bo za zgled va\u0161e spo\u0161tovanje do \u010dloveka in do \u017eivljenja v vseh njegovih\u00a0 dobah \u2013 od spo\u010detja pa do dozorelosti. V va\u0161ih dru\u017einah in cerkvenih skupnostih naj raste prizadevanje za versko in moralno vzgojo otrok in mladine. …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO <\/strong>1982<\/strong> – <\/strong>… dosegli pri\u010dakovanega u\u010dinka, prizadeli so pa uboge in brezpravne. Govorilo se je, da re\u017eim testira nerazgledanost in potrpe\u017eljivost dr\u017eavljanov. \u00a0\u00a0\u00a0– 1983 –<\/strong> Krstov je bilo tem letu 17, pogrebov pa 31, porok 10.\u00a0 V petek, 25. marca, je popoldne zvonilo za za\u010detek svetega leta.\u00a0 Prvo obhajilo je bilo v nedeljo, 26. junija, 3. julija pa sv. birma. Ob tej prilo\u017enosti se je \u0161kof Jenko zmenil s tukaj\u0161njim \u017eupnikom Jo\u017ekom Kova\u010di\u010dem \u2013 Koraj\u017enikom, da je po 20 letih in v starosti 57 let \u0161el za \u017eupnika v Jel\u0161ane, kjer je zamenjal g. Vladimirja \u0160irclja (ta je od\u0161el v Matenjo vas); novi \u017eupnik dr. Ciril Sor\u010d je pri\u0161el v Kne\u017eak sredi avgusta, star 35 let, po rodu iz Stoma\u017ea na Vipavskem; za duhovnika ga je leta 1972 v Idriji posvetil \u0161kof Jenko; nato je bil 4 leta kaplan v Izoli, 1 leto \u017eupnijski upravitelj na Vojskem, od 1977 do 1983 spiritual v malem semeni\u0161\u010du v Vipavi, doktoriral je iz teologije leta 1980. Novi \u017eupnik je poskrbel za redna sre\u010danja mladih po drugi nedeljski ma\u0161i. Za prve petke je oznanil obhajilo bolnikov na domu in priporo\u010dil, naj doma\u010di povabijo duhovnika na dom k svojim bolnim in ostarelim. Sre\u010danja za star\u0161e verou\u010dencev so bila v nedeljah po jutranji ma\u0161i. Ob godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe, se je zahvalil pevcem in nove povabil v cerkveni zbor.\u00a0 Dan zbranosti za 8.r. je bil\u00a0 v Il. Bistrici (sobota 26. 11.). Otroci naj pridejo k bo\u017ei\u010dni devetdnevnici. Na sveti ve\u010der je bila pred polno\u010dnico bo\u017ei\u010dnica. \u2013 Za obhajanje svetega leta so bili v na\u0161i \u0161kofiji sprejeti naslednji sklepi: du\u0161ni pastirji naj si prizadevajo za ve\u010djo osebno svetost; vernike naj spodbudijo za ve\u010dje sodelovanje pri oznanjevanju, bogoslu\u017eju in dejavni ljubezni; za zunanje znamenje\u00a0 svetega leta naj vsak petek zvoni ob uri Kristusove smrti po vseh cerkvah; duhovne vaje oz. duhovne poglobitve za razne skupine in stanove zlasti v postu in adventu; skrb za molitev po dru\u017einah in uvajanje otrok v tak\u0161no molitev; po\u017eivi naj se pobo\u017enost kri\u017eevega pota posebej na prve petke in prve nedelje; \u010de\u0161\u010denje Najsvetej\u0161ega; spokorna bogoslu\u017eja in skupne priprave na sveto spoved. Vernikom je na voljo svetoletna molitev in izbrana je bila svetoletna pesem. \u2013 Za ljubljansko nad\u0161kofijo je bil imenovan za pomo\u017enega \u0161kofa msgr. Jo\u017eef Kvas. Mariborska \u0161kofija je tudi dobila novega pomo\u017enega \u0161kofa: dr. Jo\u017eef Smej je bil imenovan na to mesto. – Na\u0161a \u0161kofija ima letos enega novoma\u0161nika, to je Andrej Vovk z Go\u010d na Vipavskem, posve\u010den je bil 29. junija v Logu pri Vipavi; v vsej Sloveniji je bilo vseh novoma\u0161nikov 40. V na\u0161i \u0161kofiji sta letos umrla: 18. avgusta Milko Margon, \u017eupnik v Tru\u0161kah, star 70 let; 4. septembra pa Rafko Morel, upokojeni \u0161mihelski \u017eupnik, ki je od 1980 stanoval pri \u017eupniku Jo\u017eetu Kova\u010di\u010du v Kne\u017eaku, pokopan je pri sv. Pavlu pri Zagorju, kjer je bil dolgo \u017eupnik. \u2013 20. junija je bila ustanovna seja Slovenske pokrajinske \u0161kofovske konference, ki je formalno sicer \u0161e ostala del Jugoslovanske \u0161kofovske konference, a je \u017ee napoved novih \u010dasov. \u2013 Na prvo adventno nedeljo, 27. Novembra, je stopil v veljavo\u00a0 novi Zakonik cerkvenega prava za vso katoli\u0161ko Cerkev, iz\u0161el je tudi v slovenskem prevodu. \u2013 V decembrski \u0161tevilki Sporo\u010dil slovenskih \u0161kofij je nad\u0161kof \u0160u\u0161tar zapisal: Kakor beremo in poslu\u0161amo v dnevnih poro\u010dilih in tudi sami \u017ee prakti\u010dno oku\u0161amo, je pomanjkanje elektri\u010dne energije v na\u0161i dr\u017eavi vsak dan huj\u0161e. … zato tudi ob sobotah in nedeljah, ko sicer ni redukcij toka, lahko v manj razsvetljeni cerkvi opravimo lepo bogoslu\u017eje… – 13. marca je v Ljubljani umrl najuglednej\u0161i slovenski literarni zgodovinar, esejist, kritik in urednik dr. Anton Slodnjak. Uglednega znanstvenika je doma\u010di re\u017eim potisnil na rob zaradi njegovega\u00a0 znanstvenega dela v Nem\u010diji; Slodnjak se je umaknil pred politi\u010dnim vme\u0161avanjem v akademsko delo, a je ob vrnitvi domov naletel na nasprotovanje in \u0161ikaniranje. – Zlasti med zamejskimi Slovenci v Italiji so se 26. julija spomnili …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO <\/strong>1982<\/strong> – <\/strong>…<\/span><\/p>\n

molitvena ura za duhovne poklice je bila napovedana za 4. adventno nedeljo popoldne. Letni dar za \u017eupnika (pober) je 10. oktobra \u017eupnik zaprosil pri nedeljski ma\u0161i takole: (Dajte), kar \u017eelite ali se \u010dutite dol\u017eni dati. – Procesije so bile kot obi\u010dajno: na veliko no\u010d ob 6. uri, v nedeljo po prazniku Sv. re\u0161njega Telesa, pa na god sv. Marka na Ba\u010d, naj pro\u0161nje dneve pred vnebohodom na Ba\u010d in v Koritnice in k sv. Barbari. V postu je bil v nedeljah popoldne kri\u017eev pot. \u2013 Dogodki iz vesoljne in slovenske Cerkve so zapisani v Sporo\u010dilih slovenskih \u0161kofij in v tedniku Dru\u017eina: v prvi januarski Dru\u017eini je\u00a0 ljubljanski nad\u0161kof \u0160u\u0161ter v soglasju z drugimi slovenskimi \u0161kofi na pobudo poljskega pape\u017ea Janeza Pavla II. povabil k molitvi za Poljsko, kjer je \u017ee od jeseni nemirno zlasti med delavci zaradi razmer, ki zdijo najprej socialne, v resnici pa so tudi politi\u010dne. Sploh je bila ta dr\u017eava in razmere v njej v sredi\u0161\u010du pozornosti skozi celo leto zaradi uvedenega vojnega stanja in pomanjkanja hrane. \u2013 V januarju je javnost in zlasti verne\u00a0 Hrvate prizadela vest o nenadni smrti njihovega rojaka kardinala Franja \u0160eperja. Pogreb v Zagrebu je bil prava nacionalna manifestacija. iznenada je tudi umrl gori\u0161ki nad\u0161kof Pietro Coccolin, prijatelj Slovencev, in pa \u0161e celov\u0161ki \u0161kof K\u00f6stner, ki ga je kmalu nasledil dr. Egon Kappelari. V za\u010detku oktobra pa je po dalj\u0161i in te\u017eki bolezni izdihnil primorski duhovnik, velik strokovnjak za katehetske zadeve, dr. Albert Metlikovec. Pokopan je v Ajdov\u0161\u010dini, kjer je bil nazadnje \u017eupnik. – V nedeljo, 29. avgusta, je v ljubljanski stolnici, ob navzo\u010dnosti \u0161kofov, duhovnikov in mno\u017eice vernikov,\u00a0 apostolski nuncij nad\u0161kof Michele Cecchini, kot pape\u017eev poobla\u0161\u010denec, podelil ljubljanskemu nad\u0161kofu-metropolitu dr. Alojzu \u0160u\u0161tarju tako imenovani palij, znak metropolitanske slu\u017ebe. – 12. decembra je koprski \u0161kof Jenko posvetil novo cerkev Kristusa Odre\u0161enika v Novi Gorici. To je bil praznik, kakr\u0161nega mesto ne pomni. Pa ni bil praznik le mesta ob meji, temve\u010d praznik vsega primorskega vernega ob\u010destva. – Po veliki no\u010di je iz\u0161el dolgo pri\u010dakovani molitvenik Kristjan moli, ki prina\u0161a najpotrebnej\u0161e molitve za vsakega kristjana, potem molitve za razne prilo\u017enosti, povzame obrede in molitve pri obhajanju zakramentov, kristjana vodi skozi cerkveno\u00a0 leto in nazadnje so natisnjene \u0161e vse odobrene litanije. Ob izidu je nad\u0161kof \u0160u\u0161tar zapisal, da je molitvenik zelo potreben za vse vernike, da bi iz njega skupaj in zasebno molili, da bi se mladi iz njega u\u010dili moliti; kajti pri nas je vedno manj molitve in je molitvena kultura zelo padla in smo v molitvi obubo\u017eali. V slovenskem jeziku so iz\u0161le tri nove evharisti\u010dne molitve, s katerim \u017eelijo \u0161kofje po\u017eiviti osrednji del ma\u0161e, da bi isto Kristusovo skrivnost oznanjali na razli\u010dne na\u010dine, verniki pa bi se evharistije udele\u017eevali z ve\u010djim duhovnim sadom. Po predlogi \u0161vicarskega misala so sedaj v sloven\u0161\u010dini v rabo dani dve evharisti\u010dni molitvi za spravo in ena za Cerkev. Slovenski \u0161kofje so dali dovoljenje za ma\u0161o na domu pri bolniku, ki si to \u017eeli in ne more ve\u010d v cerkev. – Pape\u017e je konec novembra razglasil sveto leto ob 1950 letnici na\u0161ega odre\u0161enja in se bo za\u010delo 25. marca\u00a0 in kon\u010dalo 22. aprila 1984. V svetem letu naj bi verniki poglobili vero, \u0161e bolj cenili zakrament na\u0161ega odre\u0161enja in se \u017ee pripravljali na sveto leto 2000. \u2013 Svet je vznemirila tako imenovana falklandska kriza, kjer sta se za Falklandske otoke iz strate\u0161kih in ekonomskih vzrokov najprej sprli in potem tudi voja\u0161ko pomerili bli\u017enja Argentina in zelo oddaljena Anglija, ki pa je v sredi junija v voja\u0161kih spopadih Argentino porazila. Da bi dosegli mir, je pape\u017e\u00a0\u00a0 meseca maja obiskal Anglijo in junija\u00a0 Argentino. \u2013 V na\u0161i dr\u017eavi pa so ljudem povzro\u010dili nejevoljo boni za bencin, s katerimi naj bi var\u010devali zaradi tako imenovane energetske krize. In pa obvezna denarna var\u0161\u010dina oz. polog ob prehodu meje. V obeh primerih pa je bilo toliko izjem in bli\u017enjic, da ukrepi niso …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO <\/strong>1981<\/strong> – <\/strong>Gimnazijo je opravil v Rajhenburgu pri trapistih, bogoslovje na Reki in Benetkah. Posve\u010den je bil 1929 in bil nekaj \u010dasa v Mo\u0161\u010denicah in Brgudu, kar 31 let pa v Podgrajah, kjer je pod Nemci pre\u017eivel po\u017eig vasi 6. maja 1944. Po vojni je na novo pozidal po\u017egano \u017eupni\u0161\u010de in popravil cerkev, v Zabi\u010dah pa sezidal novo cerkev Karmelske Matere Bo\u017eje. Zadnjih osem let je \u017eivel v Harijah, kjer je tudi pokopan. \u2013 13. maja, med splo\u0161no avdienco, je na Trgu sv. Petra v Rimu na pape\u017ea streljal tur\u0161ki dr\u017eavljan Mehmet Ali Agca. Pape\u017ea so zadele \u0161tiri krogle iz pi\u0161tole in ga hudo ranile in je te\u017eko operacijo \u010dude\u017eno pre\u017eivel. Atentatorja so prijeli in obsodili na dosmrtno je\u010do, a so ga po posredovanju pape\u017ea, ki mu je odpustil, pozneje izpustili. Dogodek je poleg velike senzacije postavil tudi vrsto vpra\u0161anj, zlasti kdo je bil v ozadju atentata. Kon\u010dnih odgovorov dolgo ni bilo, \u0161ele dogodki v za\u010detku devetdesetih let, ko se je zru\u0161il komunizem, so potrdili sum, da je zadevo zre\u017eirala sovjetska partija. Pape\u017e Janez Pavel II. se je za \u010dude\u017eno pre\u017eivetje zahvalil fatimski Mariji, katere god je prav 13. maja, z romanjem v ta sveti kraj na Portugalskem. Krogla, ki je ranila pape\u017ea, je sedaj v kroni na Marijinem kipu v Fatimi. \u2013 Poskus atentata 30. marca na ameri\u0161kega predsednika Regana ni uspel; pa\u010d pa pod kroglami napadalcev 6. oktobra umrl egiptovski predsednik Sadat. – V za\u010detku junija je bilo romanje bolnikov na Brezje, letos s poudarkom na invalidih, ker je UNESCO dal pobudo za razglasitev leta invalidov. – Sredi julija je kne\u0161kega \u017eupnika nadome\u0161\u010dal Janko Veingerl iz re\u0161ke \u0161kofije, po rodu iz Slovenskih goric. \u2013 V nedeljo pred praznikom apostolov Petra in Pavla je \u0161kof v Logu posvetil za duhovnika na\u0161a rojaka\u00a0 Slavka Obeda iz Novakov in Danila Lisjaka, salezijanca iz Zalo\u0161\u010d, \u017eupnija Dornberk. \u2013 Julija je bil v Lurdu svetovni evharisti\u010dni kongres za poglobitev vere v sveti zakrament, za lepo obhajanje nedeljske svete ma\u0161e, za lepoto cerkva, za molitev in \u010de\u0161\u010denje svete evharistije v osebni molitvi, pri obisku cerkve in najsvetej\u0161ega, v urah in dnevih \u010de\u0161\u010denja, za praznik sv. Re\u0161njega telesa. – \u0160kofijsko romanje za duhovne poklice na Sveto Goro je bilo na ro\u017enovensko nedeljo; v Logu pa ob 50 letnica smrti gor\u0161kega nad\u0161kofa Sedeja (1854 \u2013 1931) slovesnost v nedeljo, 29. novembra, ki sta se je, poleg \u0161tevilnih romarjev, udele\u017eila koprski \u0161kof Jenko in gori\u0161ki nad\u0161kof Cocolin. \u2013 Slovenski \u0161kofje so na julijski seji sprejeli sklep za izdajanje skupnega uradnega lista za vse tri \u0161kofije, to bodo\u00a0 Sporo\u010dila slovenskih \u0161kofij, ki bodo namesto samostojnih \u0161kofijskih listov delovala\u00a0 za ve\u010djo povezavo v Cerkvi in za bolj\u0161o obve\u0161\u010denost pastoralnih delavcev in vernikov. Za\u010detek izhajanja bo v prihodnjem letu. – 3. oktobra je umrl Edvard Kocbek, pesnik in politik, osebnost, ki je poleg literarnega pomena slovenski prostor tragi\u010dno zaznamovala v zvezi z medvojnim partizanskim in belogardisti\u010dnim uporom proti okupatorju, z vlogo osvobodilne fronte in sodelovanjem nekomunistov v njej. \u2013 Konec tega leta je Slovenijo prizadela huda letalska nesre\u010da: 1. decembra je na Korziki strmoglavilo letalo Inex-Adrie in vseh 180 ljudi, ki so ob dr\u017eavnem prazniku od\u0161li na izlet, je v nesre\u010di umrlo. \u2013 1982 \u2013 <\/strong>Tega leta je bilo 10 porok, kr\u0161\u010denih je bilo 31 otrok, pogrebov je bilo 31. V vseh cerkvah na\u0161e \u017eupnije je bilo podeljenih 16.310 obhajil, prvo obhajilo je bilo na praznik Sv. Trojice, v nedeljo, 6. junija, sprejem (novih) birmancev pa na praznik Kristusa Kralja, 21. novembra. \u017dupnik je takrat ljudi pri ma\u0161i opozoril na novost pri molitvi: namesto dosedanjega besedila \u010cast bodi \u2013 bo odslej Slava O\u010detu…, in namesto In Beseda je meso postala \u2013 bo odslej In beseda je \u010dlovek postala.\u00a0 Naslednjo nedeljo so pri ma\u0161i ob koncu \u0161ole in\u00a0 zaklju\u010dku verouka zapeli zahvalno pesem. \u017dupnijsko romanje je bilo v nedeljo, 22. avgusta. V nedeljah popoldne so bile litanije in blagoslov \u2013 …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO <\/strong>1980 – <\/strong>Tito, ki je julija 1941pozval vse ljudi na ozemlju Jugoslavije na oboro\u017een odpor proti nacizmu, je bil med drugo svetovno vojno vrhovni poveljnik partizanske \u2013 narodno osvobodilne \u2013 vojske. Ta je ob koncu vojne stala na strani zmagovalcev in Tito je odlo\u010dno in neusmiljeno po\u010distil svoje voja\u0161ke, politi\u010dne in nacionalne nasprotnike. Kot\u00a0 predsednik vlade in najvi\u0161ji partijski funkcionar je po sporu s Stalinom –\u00a0 v \u010dasu t. im informbiroja \u2013 obra\u010dal Jugoslavijo od sovjetskega vpliva vse bolj proti Zahodu. Z ustanovitvijo gibanja neuvr\u0161\u010denih dr\u017eav, ki je med obema politi\u010dnima in gospodarskima blokoma predstavljalo nekak\u0161no tretjo pot takratnega sveta \u2013 se je Titov vpliv pove\u010dal tudi navzven. Po ustavi iz leta 1974 je postal dosmrtni predsednik dr\u017eave in s pomo\u010djo vojske in partije vladal do smrti. \u010ceprav je takratno politi\u010dno vodstvo sku\u0161alo pod geslom \u00bbtudi po Titu \u2013 Tito\u00ab ohraniti obstoje\u010de stanje, ki pa je bilo \u017ee prakti\u010dno nazadovanje na vseh ravneh dru\u017ebe, je v nadaljnjih desetih letih pri\u0161lo do popolnega razsula in Jugoslavija je razpadla v ve\u010d nacionalnih samostojnih dr\u017eav. – 28. marca je v prometni nesre\u010di, v \u010dudnih okoli\u0161\u010dinah, blizu M\u00fcnchna, kjer je bil na \u0161tudiju filozofije,\u00a0 umrl duhovnik in urednik Dru\u017eine, Fran\u010dek Kri\u017enik. Njegovo smrt so kasneje povezovali z njegovim opore\u010dni\u0161tvom tedanjemu re\u017eimu. Sli\u0161ati je bilo tudi, da je na zahtevo slovenskih partijskih voditeljev namesto nad\u0161kofa \u0160u\u0161tarja bolnemu mar\u0161alu Titu v ljubljanski bolni\u0161nici podelil bolni\u0161ko maziljenje. – Sredi decembra je \u0161kof Janez Jenko v Novi Gorici blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev Kristusa Odre\u0161enika. Dolgo in naporno prizadevanje tamkaj\u0161nje \u017eupnijske skupnosti in \u017eupnika Ga\u0161perja Rudolfa se s tem bli\u017ea uresni\u010ditvi, saj prostori v dru\u017einski hi\u0161i, ki je preurejena v \u017eupni\u0161\u010de s kapelo, verou\u010dnimi prostori in stanovanjem za duhovnika, ne zadostujejo \u017eivahnemu \u017eupnijskemu utripu. V Zagorju so postavili v zvonik nove zvonove. V Pivki zidajo novo \u017eupni\u0161\u010de. – 1981 – <\/strong>V tem letu je bilo tukaj 27 krstov, 2 otroka sta bila od drugod; pokopanih je bilo 27 ljudi (8 neprevidenih), poro\u010denih parov je bilo 5 in 1 drugje. V nedeljo, 22. februarja so peli tukaj pevci iz Klane. – Sredi marca je umrl dolgoletni tr\u017ea\u0161ko-koprski \u0161kof Antonio Santin, ki je bil najprej pet let \u0161kof v Reki. Vsaka izbira ali pomo\u010d ljudem\u00a0 v stiski je v \u010dasu fa\u0161izma in potem komunizma\u00a0 cerkvenim ljudem naprtila oznako, ki jo je znala politika izrabiti zase in javno o\u017eigosati in o\u010drniti mnoge duhovnike in \u0161kofe. Tako je \u0161kof Santin veljal pod fa\u0161izmom za sovra\u017enika, ker je zagovarjal Hrvate in Slovence, po vojni pa je bil v jugoslovanski politiki sovra\u017enik ljudstva, ker se je zavzemal za izgnane ljudi iz obalnih mest, med njimi pa je bilo veliko italijansko govore\u010dih Istranov. – V postnem pastirskem pismu so \u0161kofje priporo\u010dili vzpostavitev pastoralnih svetov po \u017eupnijah. – V litanije Matere bo\u017eje je bil od 16. marca v Sloveniji vstavljen vzklik \u00bbMati Cerkve\u00ab. \u017de lani jeseni pa Rim je za vso Jugoslavijo skr\u010dil \u0161tevilo zapovedanih praznikov na tri: bo\u017ei\u010d, Marijino vnebovzetje in vsi sveti. – \u017dupnik je oznanil romanje v Rim ob sklepu Benediktovega leta sredi marca. Romanje je organizirala Dru\u017eina, verski tednik. Skupaj z vsemi rojaki iz zamejstva in izseljenstva je bilo tam okoli 1000 romarjev, s Hrvati pa 2500.\u00a0 Poleg slovesnega bogoslu\u017eja na grobu sv. Cirila in na Monte Cassinu v \u010dast sv. Benediktu, je bila vi\u0161ek romanja avdienca pri pape\u017eu, ki je romarje nagovoril slovensko: \u00bbKo se vrnete domov, povejte svojim dragim in svojim rojakom, da jih ima pape\u017e rad, da jih podpira z molitvijo in jih spodbuja, naj vztrajajo na poti dozorele in iz\u017earevajo\u010de vere. Vsem velja moj prisr\u010dni pozdrav in blagoslov. Hvaljen Jezus!\u00ab Verniki so se zahvalili s ploskanjem in lepimi darovi. – 24. aprila je v 78 letu na svojem domu v Harijah umrl duhovnik Milan Grlj, po rodu iz Zare\u010dja. …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO <\/strong>1980 \u2013\u00a0 <\/strong>Najmanj\u0161i je otrok, ki se \u0161e ni rodil… Najve\u010dje ubo\u0161tvo je med narodi, kjer je uzakonjen splav. \u010ce more danes mati sama uni\u010diti svojega otroka, kaj mi potem \u0161e brani, da jaz ne uni\u010dim nekoga ali da nekdo mene uni\u010di? Zdaj je postalo tako naravno, da ljudje drug drugega uni\u010dujejo… Mati je za\u010dela ta nemir v svetu, kajti otrok je najve\u010dji bo\u017eji dar dru\u017eini.\u00ab Misijonarke ljubezni se proti splavu borijo s posvojitvijo: sprejemajo neza\u017eelene otroke in jih, ko nekoliko odrastejo, dajo dru\u017einam, ki bodo zanje skrbele kot za lastne, in pa tako, da revne zakonce pou\u010dujejo o na\u010dinih naravnega na\u010drtovanja rojstev. Njihovo delo s svojimi darovi podpirajo dobri ljudje z vsega sveta. \u00bbVse polagamo v roke bo\u017eje previdnosti in vsak dan pride, kolikor je potrebno.\u00ab Na vpra\u0161anje o novih poklicih v vrstah njenih redovnic je odgovorila: \u00bbDana\u0161nji mladi ljudje \u017eelijo ve\u010d videti kot pa sli\u0161ati, ho\u010dejo dati vse ali ni\u010d. Res imamo veliko poklicev po svetu in upam, da bodo pri\u0161li tudi iz Slovenije. Kaj i\u0161\u010dejo ti mladi ljudje? I\u0161\u010dejo \u017eivljenje v ubo\u0161tvu, molitvi in \u017ertvi, ki ga bodo darovali slu\u017ebi ubogim. To izra\u017eajo v svojih pismih, s katerimi prosijo za vstop v na\u0161o dru\u017ebo. Kar delamo, je zelo te\u017eko, vendar je to sad na\u0161e molitve, na\u0161e povezanosti z Bogom. V na\u0161i dru\u017ebi imamo vsak dan eno uro adoracije – zve\u010der, ko smo vse kon\u010dale – pa tudi za\u010denjamo dan z molitvijo in sveto daritvijo.\u00ab Po ma\u0161i v nabito polni ljubljanski stolnici je Mati Terezija po skupni molitvi zdravamarije dejala, da je prinesla hvale\u017enost ljudi iz Indije, posebej iz Bengalije, kjer so slovenski misijonarji oznanjali evangelij in \u00bbv srca ljudi vsadili ljubezen do Jezusa. Ko je on pri\u0161el v Marijino srce, je \u0161la ven, med ljudi, da jim slu\u017ei. Tako moramo njegovo navzo\u010dnost uresni\u010devati tudi mi. Jezus je napravil sebe za kruh \u017eivljenja, a to mu \u0161e ni bilo dovolj; samega sebe je napravil la\u010dnega, \u017eejnega, bolnega, golega. Kakor da je la\u010den na\u0161e ljubezni, nam je dal priliko, da ljubimo Boga v bli\u017enjem…\u00ab Po ma\u0161i so se lahko z njo sre\u010dali tisti, ki niso mogli priti v cerkev. \u0160e enkrat je ponovila pro\u0161njo: \u00bbMolimo, da bi se nau\u010dili videti, ko gledamo okoli sebe. Prosimo Boga, naj nam odpre o\u010di, da bi spoznali lakoto po ljubezni, ki je ve\u010dja kot lakota po kruhu. Prosimo Boga, da nas uporabi, da postanemo njegova ljubezen in njegova svetloba v dana\u0161njem svetu.\u00ab (Silvester \u010cuk v Ognji\u0161\u010du 08_1980). – <\/em>\u00a04. maja je zaradi gangrene v ljubljanskem klini\u010dnem centru umrl je Josip Broz Tito \u2013 dosmrtni predsednik Jugoslavije. Mnogo ljudi ob njegovi smrti iskreno zajokalo, \u017eivljenje je zastalo in dr\u017eava je v \u017ealovanju nekaj dni ohromela. Na njegov pogreb je pri\u0161lo 123 dr\u017eavnih delegacij iz vsega sveta. Tito se je rodil\u00a0\u00a0 7. maja 1892 v Kumrovcu. Bil je sedmi od petnajstih otrok o\u010deta Hrvata in matere Slovenke. Izu\u010dil se je za strojnega klju\u010davni\u010darja in delo opravljal v razli\u010dnih krajih. Kot avstrijski vojak je kon\u010dal pod\u010dastni\u0161ko \u0161olo in bil med 1. svetovno vojno najprej na\u00a0 srbski fronti, potem na ruski, kjer je bil na Karpatih ranjen in ujet. Sodeloval je v bolj\u0161evi\u0161ki revoluciji in postal \u010dlan ruske komunisti\u010dne partije (bolj\u0161evikov). Po vrnitvi v domovino je bil zaradi politi\u010dnega\u00a0 udejstvovanja zaprt in po tem se je umaknil v tujino, od koder je sodeloval pri partijski dejavnosti v takratni kraljevini Jugoslaviji.\u00a0 Za\u010del je uporabljati vzdevek\u00a0Tito. Leta 1935 je odpotoval v Sovjetsko zvezo in kot \u010dlan Komunisti\u010dne partije Sovjetske zveze sodeloval s Stalinovo tajno policijo NKVD. Leta 1936 je pri\u0161el pod psevdonimom\u00a0\u00bbWalter\u00ab\u00a0v Jugoslavijo z namenom\u00a0\u00bb\u010di\u0161\u010denja\u00ab in\u00a0 likvidacij v vodstvu Komunisti\u010dne partije Jugoslavije.<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO <\/strong>1980 \u2013\u00a0 <\/strong>Po smrti beograjskega nad\u0161kofa Gabrijela Bukatka je bil na njegovo mesto v 71. letu starosti imenovan slovenski rojak Alojzij Turk. Rojen je bil v kme\u010dki dru\u017eini v vasi Br\u0161ljin pri Novem mestu. Osnovno \u0161olo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. Po maturi leta 1929 je vstopil v ljubljansko bogoslovje in prejel ma\u0161ni\u0161ko posve\u010denje\u00a0 v ljubljanski stolnici 8. julija 1934. Konec meseca pa je \u017ee od\u0161el na pomo\u010d rojaku \u0161kofu Gnidovcu v Makedonijo, kjer je opravljal razli\u010dne slu\u017ebe, do leta 1955, ko se je moral od tam umakniti. Nekaj \u010dasa je bil v Sloveniji (tudi v zaporu), leta 1959 pa ga je tedanji nad\u0161kof Josip Uj\u010di\u0107 poklical v Beograd, kjer je veliko delal v du\u0161nem pastirstvu in v vodstvu beograjske \u0161kofije. \u0160kofovsko posve\u010denje je prejel 20. aprila 1980 v Ple\u010dnikovi cerkvi sv. Antona v Beogradu. Za mariborskega \u0161kofa je pape\u017e Janez Pavel II. imenoval 10. novembra letos duhovnika dr. Franca Krambergerja. Za \u0161kofa je bil posve\u010den\u00a0 21. decembra v mariborski stolni cerkvi. Za \u0161kofovsko geslo si je izbral Marijine besede: \u00bbZgodi se tvoja volja\u00ab. Rodil se je 7. oktobra 1936 pri Svetem Lenartu v Slovenskih goricah. Bogoslovje je kon\u010dal v Ljubljani, ma\u0161ni\u0161ko posve\u010denje pa je prejel 29. junija 1960 v mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika. Med letoma 1961 in 1965 je bil kaplan v \u017eupniji Maribor \u2013 Sv. Re\u0161nje Telo. Leta 1965 je prevzel slu\u017ebo prefekta v\u00a0Slom\u0161kovem dija\u0161kem semeni\u0161\u010du\u00a0v Mariboru in jo opravljal do leta 1972. V tem \u010dasu se je posvetil tudi podiplomskemu \u0161tudiju in leta 1973 doktoriral na\u00a0Teolo\u0161ki fakulteti\u00a0v Ljubljani. Med letoma 1972 in 1980 je bil postulator v procesu za beatifikacijo \u0161kofa Slom\u0161ka. Prav tako leta 1972 ga je \u0161kof Maksimilijan<\/span><\/p>\n

Dr\u017ee\u010dnik imenoval za \u00a0ravnatelja Slom\u0161ko-vega dija\u0161kega semeni\u0161\u010da. To delo je opravljal vse do \u0161kofovskega imenovanja. – Na povabilo nad\u0161kofa \u0160u\u0161tarja je 30. junija pri\u0161la v Ljubljano na obisk Mati Terezija iz Kalkute, po rodu Albanka iz Skopja,\u00a0 voditeljica misijonark ljubezni, ki v Indiji in po svetu skrbijo za najbolj revne, za ljudi s ceste, zavr\u017eene otroke, zapu\u0161\u010dene bolnike in umirajo\u010de. Svojo hi\u0161o imajo tudi v Zagrebu in kmalu jo bodo odprle v Ljubljani. Poleg slovenskih \u0161kofov so bili ob sprejemu na \u0161kofiji prisotni tudi civilni mestni in republi\u0161ki mo\u017eje, med njimi Marijan Ro\u017ei\u010d, predsednik skup\u0161\u010dine mesta Ljubljana; na mestnem magistratu je nobelovki izro\u010dil plaketo mesta in v svojem pozdravnem nagovoru je dejal, kako se Indija in Jugoslavija trudita, da bi bilo na svetu \u010dim bolj tako, da bi mati Terezija imela \u010dim manj dela. Mati Terezija pa je odgovorila, da so ji taka prizadevanja zelo pri srcu, vendar pa bo kljub temu ostalo \u0161e veliko dela, kajti ljudje umirajo ne samo od lakote po kruhu, ampak tudi od lakote po ljubezni. \u00a0Na skromnem kosilu s \u0161olskimi sestrami, ki delajo\u00a0 v bogoslovnem semeni\u0161\u010du, je v pogovoru z njimi dejala: \u00bbKar delate ve, tega me ne moremo delati, tistega, kar delamo me, pa ve ne morete delati. Vse skupaj pa lahko naredimo nekaj lepega za Boga.\u00ab\u00a0 Popoldne je bilo sre\u010danje z Materjo Terezijo na \u0161kofiji. Navzo\u010di so bili \u0161kofje, slovenski politiki, redovne voditeljice, duhovniki in poleg novinarjev\u00a0 \u0161e\u00a0 veliko mladih. Mati Terezija je po ponovnih pozdravih s strani gostiteljev za\u010dela z molitvijo: \u00bbGospod, naredi nas vredne, da bi slu\u017eile ljudem, ki pa vsem svetu \u017eivijo in umirajo v ubo\u0161tvu in lakoti. Daj jim danes po na\u0161ih rokah njihov vsakdanji kruh, po na\u0161i razumevajo\u010di ljubezni pa mir in radost.\u00ab Dobrih dvajset minut je govorila o ubogih, ki jim ona in njene sestre smejo slu\u017eiti. Kar je najmanj\u0161e, je najbolj ubogo, ker zase ne more \u0161e ni\u010d storiti. <\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO <\/strong>1980 \u2013\u00a0 <\/strong>Prostorna cerkev je bila nabito polna. Poleg doma\u010dih ljudi so pri\u0161li tudi verniki iz \u017eupnij, kjer je pokojni deloval, da so mu pokazali svojo hvale\u017enost. \u017delel je po\u010divati poleg svojih star\u0161ev in sestre v Kne\u017eaku. Gospod naj gore\u010dega du\u0161nega pastirja bogato popla\u010da. \u0160kofijski duhovniki so dol\u017eni zanj opraviti eno sveto ma\u0161o. Dragi \u0160tefan, po\u010divaj v miru! – V 78. letu \u017eivljenja je 25. marca umrl ljubljanski nad\u0161kof Jo\u017eef Poga\u010dnik. Rodil se je v kme\u010dki dru\u017eini in se najprej \u0161olal doma v Kovorju pri Tr\u017ei\u010du in ga nadaljeval v Ljubljani, teologijo pa je \u0161tudiral v Innsbrucku, kjer je bil 1927 posve\u010den za ma\u0161nika. Bil je kaplan v Kranju, nato v Trnovem, v Ljubljani, pri pisatelju Fin\u017egarju, ki mu je prepustil urejanje lista Mladika in mohorjevih knjig. Potem je bil voditelj Marijani\u0161\u010da, dija\u0161kega doma,\u00a0 in katehet na \u0161oli. Pred koncem vojne je bil imenovan za ljubljanskega stolnega kanonika, nekaj let je vodil bogoslovje, predaval na teolo\u0161ki fakulteti in leta 1959 postal generalni vikar, leta 1963 pa pomo\u017eni \u0161kof. Po smrti \u0161kofa Vovka ga je pape\u017e imenoval za ljubljanskega nad\u0161kofa (1964). S \u0161kofovskim geslom \u00bbGlej, tvoj Sin!\u00ab je svoje delo postavil pod\u00a0 varstvo Bo\u017eje Matere Marije. Udele\u017eil se je 2. vatikanskega koncila. Konec leta 1968 je bil imenovan za slovenskega metropolita in ker se je po koncilu pove\u010dalo \u0161tevilo novih duhovnikov in so bile potrebne nove liturgi\u010dne knjige, je poskrbel za oboje. Pokojni nad\u0161kof je bil \u010dlan raznih mednarodnih in dr\u017eavnih cerkvenih teles. Letos 13. marca je vodstvo nad\u0161kofije izro\u010dil nasledniku dr. Alojziju \u0160u\u0161tarju in kmalu za tem umrl. Novi nad\u0161kof je bil rojen leta 1920 na Grmadi nad Trebnjem in je po nekaj letih doma\u010de \u0161ole kot izredno nadarjen otrok nadaljeval \u0161olanje v \u0161kofovih zavodih \u0160entvidu. \u0160kof Ro\u017eman ga je poslal na \u0161tudij v Rim, kjer je doktoriral in bil leta 1946 posve\u010den za duhovnika. Zardi zdravljenja je od\u0161el v \u0160vico in tam kot profesor pou\u010deval na razli\u010dnih \u0161olah in znanstvenih ustanovah. Od 1971 je bil nato pet let stalni tajnik Sveta evropskih \u0161kofovskih konferenc, kjer je se je seznanil z mnogimi vplivnimi ljudi s cerkvenega in svetnega podro\u010dja. Leta 1977 se je vrnil v domovino in pape\u017e Janez Pavel II. ga je 23. februarja letos imenoval za \u0161kofa, posve\u010den je bil 13. aprila v ljubljanski stolnici. Kot \u0161kof je ohranil svoje novoma\u0161no geslo “Bo\u017ejo voljo spolnjevati”.<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1979 – <\/strong>… trenutek, ko so iz zgradbe predsedstva Republike Slovenije ponesli \u017earo s pepelom pokojnega, za eno minuto so se ustavili vsi stroji po tovarnah, prekinjeno je bilo delo in v \u0161olah pouk. \u017daro so polo\u017eili\u00a0 grobnico narodnih herojev na Trgu revolucije v Ljubljani. \u2013 V PN je v Vabilu na izlet z naslovom Obisk pri Levstiku in Vilharju kratek opis Kalca in okolice. Vreme: hud mraz je pozimi povzro\u010dil \u0161kodo na vodovodih v nekaterih predelih ob\u010dine. Junija je ob\u010dina uvedla za obdobje junij 1979 \u2013 avgust 1984 samoprispevek za obnovo in ureditev komunalnih naprav v KS Kne\u017eak. \u2013 1980 \u2013<\/strong> Letos je bilo tukaj 6 porok, kr\u0161\u010denih je bilo 15 doma\u010dih otrok in 3 od drugje, pogrebov je bilo 18.\u00a0 Prvo obhajilo je bilo 22. junija. Romali smo na Brezje ob narodnem sre\u010danju bolnikov v soboto, 28. Junija, in na Svete Vi\u0161arje v nedeljo, 31. avgusta. \u2013 Ob smrti na\u0161ega rojaka duhovnika \u0160tefana, doma z Ba\u010da, je \u0161kof Jenko v \u0161kofijskem listu zapisal tole: \u0160tefan Strle, \u017eupnijski upravitelj v Ko\u0161ani, je \u017ee dolgo bolehal. Zadnji \u010das se mu je stanje poslab\u0161alo. Tako je vernike v torek, 29. januarja\u00a0 zve\u010der, pretresla vest, da njihovega du\u0161nega pastirja ni ve\u010d med \u017eivimi. Pokojni je bil doma iz \u017eupnije Kne\u017eak. Rodil se je 23.12.1928. Kot enajstletni de\u010dek je pod vplivom doma\u010dega \u017eupnika msgr. Kalana od\u0161el v malo semeni\u0161\u010de na Reko. V Gorici je leta 1947 naredil maturo ter se prijavil za bogoslovje na Reki. V ta \u010das je pri\u0161lo odslu\u017eenje voja\u0161kega roka (in tri leta krivi\u010dnega, politi\u010dnega zapora). Pot do oltarja se je zato podalj\u0161ala, da bi ga preizku\u0161nje in trpljenje prekalilo. Ma\u0161ni\u0161ko posve\u010denje je prejel v Ljubljani na praznik sv. Petra in Pavla 1955. Tri leta je bil kaplan v Hru\u0161ici, 14 let je deloval v Podgradu ter soupravljal Starod in nekaj \u010dasa \u0161e Harije. Od leta 1972 je upravljal Ko\u0161ano in soupravljal Suhorje s podru\u017enico na Ostro\u017enem Brdu, ki jo je re\u0161il pred razpadanjem. \u017dupnijsko cerkev v Ko\u0161ani je pridno obnavljal: dobila je ogrevanje, nov marmornat tlak, hrastove zidne obloge, nove orgle, nova zunanja okna, nov proti ljudstvu obrnjen oltar, nov srednji zvon. Tudi \u0161tevilne podru\u017enice so bile dele\u017ene njegove skrbi in ljubezni. Ljubil je lepoto bo\u017eje hi\u0161e ter bil vnet za zveli\u010danje du\u0161. Slovo od \u017eupnije in dekanije je bilo 31. januarja. Ob 17 duhovnikih se je zbralo vernikov kakor za najve\u010dje praznike. Pogreb je bil naslednji dan v Kne\u017eaku. Vodil ga je \u0161kof Jenko ob udele\u017ebi 58 duhovnikov. <\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1979 <\/strong>… pogumno zapisal, da je Kristus edini \u010dlovekov odre\u0161enik. – 23. decembra so bili v Se\u017eani posve\u010deni v diakone \u0161tirje bodo\u010di novoma\u0161niki: Emil Kramar iz Breginja, Andrej Sedej iz Cerknega, \u017darko \u0160kerlj iz Tomaja, Albert \u0160trancar iz \u0160turij in Venceslav Filipi\u010d iz Ravnice. – Po svetu.<\/em> 15. aprila je bil hud potres v Albaniji in \u010crni Gori, poru\u0161eno je bilo mesto Budva in \u0161e veliko drugih naselij. Nastala je ogromna \u0161koda. Pod ru\u0161evinami je umrlo 101 oseb v \u010crni Gori in 35 v Albaniji, ve\u010d kot 100.000 ljudi je ostalo brez strehe. Tudi na Hrva\u0161ki obali, v Dubrovniku, je bilo veliko \u0161kode na zgradbah, zlasti na starej\u0161ih in kulturno pomembnej\u0161ih, to je na utrdbah, gradovih in cerkvah. Pomo\u010d iz vse dr\u017eave in iz sosednjih de\u017eel je bila hitra in\u00a0 u\u010dinkovita. Izdatno so pomagali gradbinci in drugi izvedenci iz Slovenije na podlagi izku\u0161enj iz potresa, ki je bil v Breginjskem kotu pred tremi leti. – V za\u010detku junija je pape\u017e Janez Pavel II. prispel na devetdnevni obisk v rodno Poljsko in s tem kot prvi pape\u017e v kak\u0161no komunisti\u010dno dr\u017eavo. Sre\u010dal se je z najvi\u0161jimi dr\u017eavnimi in partijskimi oblastniki in cerkvenimi ljudmi. Zlasti so bila veli\u010dastna sre\u010danja s sto tiso\u010di vernikov in mladih; v \u010censtohovi, najve\u010djem poljskem romarskem kraju, je bilo okoli milijon romarjev, ki so \u017eeleli sre\u010dati pape\u017ea, svojega orjaka. Tam se je pape\u017e sre\u010dal tudi z milijonsko mno\u017eico rudarjev, ki so za to prilo\u017enost poromali na Jasno goro. Pape\u017e je obiskal rodno mesto Wadovice in koncentracijski tabori\u0161\u010di Auschwitz in Birkenau, kjer se je njegove ma\u0161e spet udele\u017eila milijonska mno\u017eica, ob odhodu pa je bilo pri ma\u0161i na travniku blizu Krakowa dva milijonska mno\u017eica vernikov.\u00a0 Pape\u017eev obisk je poljski policiji in oblasti in dal veliko dela, skrbi in nemalo zadrege. – Konec decembra so v Afganistan vkorakali sovjetski vojaki in za\u010dela se je dolga vojna med muslimanskim prebivalstvom in komunisti\u010dno oblastjo ob pomo\u010di sovjetov. \u2013 Krajevna skupnost Jur\u0161\u010de je sprejela februarja sklep o uvedbi samoprispevka za asfaltiranje ceste Parje- Pal\u010dje \u2013Jur\u0161\u010de, junija pa tudi krajevna skupnost Kne\u017eak za obnovo in ureditev komunalnih naprav v krajevni skupnosti Kne\u017eak. \u2013 10. februarja je\u00a0 umrl v Ljubljani Edvard Kardelj, partijski in komunisti\u010dni funkcionar in teoretik. Ob pogrebu, v torek ob 11. uri, so se po vsej Jugoslaviji oglasile sirene in ozna\u010dile …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1979 <\/strong>… dohodki na nedeljo po prazniku Srca Jezusovega. – V na\u0161i dekaniji je bil poleti s Prema preme\u0161\u010den v \u0160turje \u017eupnik Ivan Likar, na Prem pa je iz Podkraja pri\u0161el za \u017eupnika Niko \u0160trancar. – Ob mednarodnem letu otroka so jugoslovanski \u0161kofje na jesenskem zasedanju napisali poslanico vernikom v za\u010detku novega \u0161olskega in verou\u010dnega leta; poudarili so, da je za skladen in uravnote\u017een razvoj osebnosti potrebno upo\u0161tevati tudi verske razse\u017enosti \u010dloveka. Verouk ni le znanje ampak \u017eivljenje, ki preko bogoslu\u017eja pelje do uresni\u010denja bogodobnosti, kar je najvi\u0161ja to\u010dka \u010dlove\u010dnosti. Star\u0161i so prvi vzgojitelji svojih otrok, tudi v veri, ki stoji na \u00a0doma\u010di skupni molitvi in nedeljski \u00a0ma\u0161i.\u00a0 \u00bbOtroci niso samo va\u0161i, ampak tudi bo\u017eji. In Bog bo od vas zahteval ra\u010dun, kako ste oskrbovali to, kar je njegovo. Jezus bo neko\u010d s prstom pokazal na svojo sliko, vtisnjeno v du\u0161o otroka, in bo od vas, ki dajete cesarju, kar je cesarjevega, zahteval, da daste tudi Bogu, kar je bo\u017ejega.\u00ab \u0160kofje so tudi prosili za duhovnike omilitev zakonske ureditve parnih in\u00a0 neparnih \u0161tevilk za uporabo avtomobila v pastoralnem delu; pro\u0161njo je oblast zavrnila. \u0160kofje so se tudi oglasili proti oviranju duhovnikov pri deljenju zakramentov bolnikom v bolni\u0161nicah. – Slovensko romanje v Rim je bilo od 15. do 19. oktobra v organizaciji Dru\u017eine ob 25 letnici izhajanja \u010dasopisa in ob ureditvi enotne slovenske cerkvene pokrajine z obnovitvijo koprske \u0161kofije, in ob tiso\u010dletnici bri\u017einskih spomenikov, v izraz hvale\u017enosti Svetemu sede\u017eu. Med romarji so bili vsi na\u0161i \u0161kofje, 300 duhovnikov in blizu 5000 slovenskih romarjev, ki so pri\u0161li v Rim s 70 avtobusi in nekaj osebnimi vozili. Vi\u0161ek je bilo sre\u010danje s svetim o\u010detom Janezom Pavlom II. v posebni \u00a0avdienci v \u010detrtek, 18. oktobra ob 12.45. Pape\u017e je ostal z romarji eno uro. Najprej je svetega o\u010deta pozdravil ljubljanski nad\u0161kof dr. Jo\u017ee Poga\u010dnik. V slovensko prebranem nagovoru se je pape\u017e \u00a0obrnil na romarje (vedno bolj po\u017eivite v sebi dar svetega krsta, skrbite z duhovne poklice, temeljna vloga dru\u017eine v vzgoji otrok in v skrbi za rast duhovni\u0161kih in redovni\u0161kih poklicev). Potem je kronal kopijo slike brezjanske Marije za kapelo v Sloveniku, pape\u0161kem zavodu za duhovnike \u0161tudente. Romarji so pape\u017eu izro\u010dili darila, s Primorske sod\u010dek refo\u0161ka in kra\u0161ki pr\u0161ut. Zaklju\u010dek romanja je bila sveta ma\u0161a v baziliki sv. Pavla. Verjetno je bilo to doslej najve\u010dje slovensko soma\u0161evanje (nad 200 duhovnikov). \u00a0– V zbirki Cerkveni dokumenti, ki je za\u010dela v sloven\u0161\u010dini objavljati pape\u017eeve va\u017enej\u0161e izjave in zapise, je bila v 2. zvezku objavljena prva okro\u017enica pape\u017ea Janeza Pavla II. z naslovom Redemptor hominis (\u010clovekov odre\u0161enik). Okro\u017enica je bila dele\u017ena velike pozornosti zlasti zaradi pape\u017eevih pogumni besed, ki je z njimi v razklani in zmedeni svet …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1978 <\/strong>Doma in po svetu.<\/em> Letos sta obiskala domovino znana indijska misijonarja mati Terezija, po rodu Albanka iz Skopja, in njen o\u017eji sodelavec Hrvat, Ante Gabri\u0107. Povsod sta bila nad vse toplo sprejeta, p. Gabri\u0107 je bil tudi v Ljubljani. Mati Terezija je na tiskovni konferenci povedala, da bo pripeljal v Zagreb \u0161tiri svoje misijonarke kljub mnenju\u00a0 dr\u017eavnih oblasti, da je pri nas dovolj dobro poskrbljeno za socialno stanje prebivalcev. Novembra je bil v Ljubljani odprt krematorij. \u2013 Najbolj odmeven dogodek v sosednji Italiji je bila v mesecu marcu ugrabitev demokr\u0161\u010danskega politika Alda Mora, ki so ga maja na\u0161li umorjenega od Rde\u010dih brigad v Rimu. Z novo ustavo je \u0160panija po 40 letni voja\u0161ki diktaturi generala Franka postala ustavna monarhija. – Primorske novice so poro\u010dale o na\u0161ih vaseh v zvezi z urejanjem cest: potrebno je asfaltirati cesto z Ba\u010da v Koritnice in poti po vaseh in hi\u0161na dvori\u0161\u010da. Glavni problem pa je oskrba z vodo in potrebna bo celostna re\u0161itev za vse tri vasi. Radi bi tudi uredili pokopali\u0161\u010de, nov zdravstveni dom z lekarno in dobili poslovalnico banke, bolj\u0161o trgovino in bencinsko \u010drpalko. Za ureditev komunalne infrastrukture je bil razpisan komunalni samoprispevek za prihodnje leto. Ker je ve\u010dina prebivalcev zaposlenih v tovarni stolov na Ba\u010du (od 260 delavcev jih je 90 % doma\u010dinov), bo potrebna taka gradbena ureditev vasi, da bodo ljudje lahko ostali doma in si zgradili nove hi\u0161e. \u2013 V PN je zapis ob biserni poroki \u0160tefana in Ivane Slavec z Ba\u010da, ki sta se poro\u010dila leta 1918 in letos \u00a0praznovala visoki jubilej v krogu svojih enajstih h\u010dera in sinov, devetnajstih vnukov in enajstih pravnukov. \u2013 Iz Kne\u017eaka je zabele\u017eeno sre\u010danje s 83-letnim Jo\u017eetom Slavcem, ki se mu je pred kratkim podrla hi\u0161a, pa se je z \u017eeno preselil v drugo, ki je tudi njegova. Pre\u017eivlja se z majhno penzijo in s pomo\u010djo, ki mu jo iz Kanade po\u0161ljeta dva sinova. \u2013 Vreme je letos prineslo izredno lepo in son\u010dno jesen, kar pa je povzro\u010dilo pomanjkanje vode. \u2013 1979 \u2013<\/strong> V tem letu je bilo v \u017eupniji 23 krstov, 17 pogrebov in en civilni, porok je bilo 8 in ena zlata 21. januarja v Koritnicah (zlatopor\u010denca sta bila \u0160ajn Ivan in Marjeta); pri birmi 27. maja je bilo 73 otrok in \u017eupnik je omenil, da je bilo ob prej\u0161nji birmi za okrasitev cerkve 100 lon\u010dnic; po birmi je tudi tokratno okrasitev pohvalil in se zanjo zahvalil; prvo obhajilo je bilo 24. junija. \u017dupnijsko romanje na Ptujsko goro je bilo v nedeljo 16. septembra. V nedeljah po ma\u0161i je bilo ob\u010dasno sre\u010danje za mlade. V dekaniji sta bila dva zlatoma\u0161nika (Milan Grlj v Harijah in Aleksander Mili\u010d, kurat pri sestrah v Trnovem). Novo ma\u0161o je obhajal v Zagorju v nedeljo, 15. julija ob pol \u0161tirih lazarist Janez \u0160tavar. \u0160kofijski novoma\u0161niki pa so: Ivan Gregorc iz Ajdov\u0161\u010dine, Rafel Leskovec iz Godovi\u010da, Milna Stepan iz Slavine in Vojko \u017dakelj iz Postojne. V na\u0161i \u0161kofiji je bila uvedena nedeljska nabirka za pomo\u010d duhovnikom z nizkimi …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1978 …<\/strong> Karola Jozefa Wojtyla. Bil je tako nepoznan in njegov priimek za zahodnjake tako nenavaden, da so ob objavi njegovega imena mnogi menili, da gre za kakega \u0161kofa iz Afrike ali Azije. Wojtyla si je izbral ime Janez Pavel II. in \u017ee s tem pridobil simpatije, zlasti pa se je ljudem pribli\u017eal s svojo neposrednostjo, ko je takoj po izvolitvi stopil pred navdu\u0161eno mno\u017eico in jo pozdravil s preprostimi in iskrenimi besedami v italijan\u0161\u010dini: “Hvaljen Jezus Kristus! Dragi bratje in sestre, vsi smo \u0161e vedno \u017ealostni zaradi smrti na\u0161ega ljubljenega pape\u017ea Janeza Pavla I. A \u00a0so ugledni kardinali imenovali novega rimskega \u0161kofa. Poklicali so ga iz oddaljene de\u017eele … Od dale\u010d, pa vendar blizu v ob\u010destvu \u00a0vere in kr\u0161\u010danskih izro\u010dil. Bal sem se sprejeti to imenovanje, a sem to storil v duhu poslu\u0161nosti na\u0161emu Gospodu in v popolnem zaupanju njegovi presveti Materi. \u010ceprav se ne vam, ali se znam dobro izraziti v va\u0161em … na\u0161em italijanskem jeziku. \u010ce se bom zmotil, me boste popravili! In tu sem pred vami, da izpovemo na\u0161o skupno vero, na\u0161e upanje, na\u0161e zaupanje v Kristusovo in Mater Cerkve in spet stopimo z Bo\u017ejo pomo\u010djo in s pomo\u010djo ljudi po poti zgodovine in Cerkve. ” Karol Jozef Wojtyla se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem. Duhovnik je postal 1946, za pomo\u017enega \u0161kofa v Krakowu je bil posve\u010den leta 1958 in nato tam imenovan za nad\u0161kofa in bil imenovan za kardinala leta 1967.\u00a0 Za pape\u017ea je bil izvoljen 16. oktobra 1978 in je tako postal 264. pape\u017e oziroma 263. naslednik apostola Petra in v zgodovini Katoli\u0161ke Cerkve prvi slovanske narodnosti.\u00a0– \u0160e nekaj dogodkov iz cerkvenega \u017eivljenja v Sloveniji: V na\u0161i \u0161kofiji je bil na praznik svetih apostolov Petra in Pavla v Izoli posve\u010den za duhovnika novoma\u0161nik Dominik Bizjak iz Izole. – Na Sveti gori je bila 3. septembra slovesnost ob 50 letnici posvetitve nove bazilike. \u0160kof Jenko je za zahvalno nedeljo s posebnim pismom povabil vernike po na\u0161ih \u017eupnijah k nabirki za gradnjo novogori\u0161ke cerkve Kristusa Odre\u0161enika. \u2013 V Postojni so bili na 4. adventno nedeljo, 24. decembra, posve\u010deni \u0161tirje primorski diakoni, bodo\u010di novoma\u0161niki. \u2013 V na\u0161i \u0161kofiji sta v tem letu umrla dva\u00a0 duhovnika: 2. marca 55-letni grgarski \u017eupnik Bruno Pulec, po rodu iz Gorice; 22. novembra zlatoma\u0161nik Viktorin Stani\u010d, po rodu\u00a0 iz Vipavskega Kri\u017ea in dolgoletni \u017eupnik v bli\u017enjih Kamnjah.\u00a0 – Po dolgi bolezni je v 75 letu starosti umrl 13. maja \u0161kof dr. Maksimiljan Dr\u017ee\u010dnik, ki je vodil mariborsko \u0161kofijo 18 let. Dokler ne bo imenovan nov \u0161kof, je \u0161kofijo prevzel t. im. \u00a0kapitularni vikar (ki ga izvolijo \u0161kofijski kanoniki) in dosedanji pomo\u017eni \u0161kof dr. Vekoslav Grmi\u010d, ki je v nedeljo, 8. oktobra, vodil slovesnost ob 750 letnici \u0161kofije, \u017ee v soboto pa so v mariborsko stolnico iz fran\u010di\u0161kanske cerkve prenesli krsto s posmrtnimi ostanki svetni\u0161kega kandidata \u0161kofa Antona Martina Slom\u0161ka.<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1977<\/strong> … zaradi premajhnih osebnih dohodkov in preslabe skrbi za stanovanja. Pomanjkanja u\u010diteljev nista sposobni zagotoviti obe pedago\u0161ki gimnaziji z vsemi dislociranimi oddelki, saj na njih diplomira vsako leto le 371 \u0161tudentov. Vreme:<\/em> Konec preteklega leta je bil zasne\u017een, v novem letu je bilo marca zelo toplo –\u00a0 do 25 \u00b0C, konec septembra pa zjutraj krepko pod ni\u010dlo. P\u0161enica je letos dobro obrodila. \u010crnoglede napovedi o slabi letini sadja zaradi pozeb in to\u010de, ki se je spomladi zna\u0161ala nad sadovnjaki, se na sre\u010do niso uresni\u010dile. V Sloveniji je sicer pridelka za tretjino manj, vendar bo pesimisti\u010dni plan pridelka po spomladanski pozebi vseeno prese\u017een. O dobrem pridelku sadja poro\u010dajo tudi iz drugih predelov Jugoslavije, medtem ko so huj\u0161e posledice pozebe, neviht in to\u010de v dr\u017eavah Zahodne Evrope. -1978 –<\/strong> Tega leta je bilo v \u017eupniji 28 krstov in 21 pogrebov, 13 porok; v vseh cerkvah \u017eupnije je bilo podeljenih 21.100 obhajil. Osrednji dogodek v tem letu je bil ljudski misijon od 4. do 12. marca s sklepom na tiho\u00a0 nedeljo popoldne ob 15.00. Na binko\u0161ti, v nedeljo 7. maja, je bilo skupaj s celodnevnim \u010de\u0161\u010denjem tudi praznovanje 140-letnice \u017eupnije. Prvo obhajilo je bilo 25. junija.\u00a0 V nedeljo 30. julija je bilo popoldne tukaj kr\u0161\u010denih pet otrok. V za\u010detku avgusta je \u017eupnik \u0161el za tri tedne na obisk v Ameriko k sorodnikom in tamkaj\u0161njim rojakom; nadome\u0161\u010dal ga je v tem \u010dasu duhovnik A. Milhar\u010di\u010d.\u00a0 \u017dupnijsko romanje na Staro Goro pri \u010cedadu je bilo v nedeljo, 24. septembra, z avtobusi, ki so odpeljali \u017ee ob 5. uri zjutraj. V nedeljo, 22. oktobra, je bila po ma\u0161i zahvalna pesem ob izvolitvi novega pape\u017ea Janeza Pavla II. – To je bilo leto treh pape\u017eev: 6. avgusta je umrl 81-letni pape\u017e Pavel VI., ki je izpeljal 2. vatikanski koncil in stopil s katoli\u0161ko Cerkvijo v nepredvidljivo krizno dobo kulture in vernosti. Za novega pape\u017ea je bil izvoljen po tretjem glasovanju 26. avgusta, prvega dne\u00a0 konklav 66-letni bene\u0161ki patriarh Albino Luciani, ki si je nadel ime Janez Pavel I.\u00a0 Njegovo 33-dnevno pape\u017eevanje je bilo med najkraj\u0161imi \u00a0v zgodovini, in je povzro\u010dilo, da je bilo leto 1978 – leto treh pape\u017eev. Bil je prvi pape\u017e, ki si je v \u010dast svojima predhodnikoma izbral dvojno ime. \u00a0Prav tako je bil prvi in za zdaj edini, ki je v uradnem imenu uporabil \u0161tevnik\u00a0prvi. Hkrati je bil zadnji pape\u017e v 455-letnem neprekinjenem nizu italijanskih pape\u017eev od leta 1523\u00a0(pape\u017e Klemen VII.). Pape\u017e Luciani je umrl 28. septembra in je ostal ljudem v spominu kot pape\u017e nasmeha; tudi je odpravil in poenostavil pape\u0161ki starodavni ceremonial. Hitro so se v zvezi z njegovo nenadno smrtjo pojavile govorice, po katerih naj bi pape\u017ea spravili v grob njegovi osebni nasprotniki ali pa zagovorniki tradi-cionalnega cerkvenega sistema. Na konklavu 16. oktobra so kardinali …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1977<\/strong> … \u0161estletnem \u0161tudiju in ne ve\u010d v petem letniku teologije, ko so po ma\u0161ni\u0161kem posve\u010denju \u0161tudirali \u0161e eno leto. – Potem, ko je osimski \u00a0sporazum potrdil razmejitev med Italijo in Jugoslavijo, je Vatikan 29. oktobra uradno objavil lo\u010ditev primorskega cerkvenega podro\u010dja (Apostolska administratura za slovensko Primorje) od tr\u017ea\u0161ke \u0161kofije in obnovitev nekdanje Koprske \u0161kofije. Od nje se izlo\u010di ozemlje, ki se nahaja v Italiji in v Hrva\u0161ki, priklju\u010dijo pa se ji deli gori\u0161ke nad\u0161kofije, tr\u017ea\u0161ke \u0161kofije in re\u0161ke nad\u0161kofije, ki se nahajajo v Sloveniji. Za prvega \u0161kofa tako obnovljene \u0161kofije je bil potrjen dosedanji upravitelj \u0161kof dr. Janez Jenko. Novega \u0161kofa je dobil tudi Trst \u2013 imenovan je bil Lorenzo Bellomi iz Verone. Za na\u0161o krajevno in vso slovensko Cerkev je bil to zelo pomemben trenutek, saj se je s tem normalizirala in ustalila cerkvena ureditev, ki je bila osnova za vklju\u010ditev primorskega dela v slovensko cerkveno pokrajino ali metropolijo.\u00a0 Na\u0161a dekanija, ki je bila do rapalske meje pod ljubljansko \u0161kofijo in potem pod Reko, je sedaj tudi formalno v koprski \u0161kofiji. Uradna in slovesna razglasitev je bila v Kopru, v stolnici,\u00a0 na praznik Jezusovega krsta, v nedeljo 8. januarja 1978, za vernike in tiste duhovnik, ki tedaj niso mogli priti, pa je bila \u0161e slovesnost v Logu pri Vipavi 22. januarja popoldne. – Po svetu –<\/em> Z novim letom je za\u010del veljati v Italiji v cestnem prometu predpis, po katerem morajo imeti vsa vozila montirana zunanja vzvratna ogledala. To velja tudi za vozila iz tujih dr\u017eav. Pri nas pa bodo za vsa nova vozila obvezni vgrajeni varnostni pasovi. V starem avtu bo potrebno imeti pasove ob podalj\u0161anju registracije. Te\u017eave so pri stoenkah in fi\u010dkih, kjer jih je precej brez potrebnega navoja in pritrjene matice. Na na\u0161em koncu nobena delavnica uradno ne vgrajuje pasov, zato velja nasvet: pasove vgradimo lahko tudi sami, pri obrtniku \u00bbna fu\u0161\u00ab, ali pa, \u010de druga\u010de ne gre, \u00bbna koncu Tr\u017ea\u0161ke\u00ab. – V letalski nesre\u010di je 18. januarja umrl predsednik jugoslovanske vlade D\u017eemal Bijedi\u0107, konec marca pa je v doslej najve\u010dji letalski nesre\u010di ob tr\u010denju dveh potni\u0161kih letal na Tenerifih\u00a0 umrlo 528 ljudi in \u010dlanov posadke, pre\u017eivelo je 61 potnikov. Konec januarja je bil izvoljen za novega ameri\u0161kega predsednika Jimmy Carter. V za\u010detku marca je bil v Romuniji hud potres, umrlo je okoli 1500 ljudi, najve\u010d v ru\u0161evinah v Bukare\u0161ti. Sredi avgusta je umrl legendarni ameri\u0161ki pevec Elvis Presley. Septembra so\u00a0\u00a0\u00a0 v Franciji zadnji\u010d z giljotino justificirali zapornika, ki je bil obsojen\u00a0 zaradi umora. \u2013 Na\u0161i kraji<\/em> – V zadnjih dveh letih je zapustilo vrste prosvetnih delavcev 484 slovenskih u\u010diteljev, do septembra 1976 pa \u0161e nadaljnjih 389. V minulem \u0161olskem letu je od\u0161lo najve\u010d osnovno\u0161olskih u\u010diteljev predvsem …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1976<\/strong> \u2013 <\/em>Vreme je prineslo veliko snega:\u00a0 sredi februarja ga je zametlo toliko, da je bilo v nedeljo 8. In 15. februarja\u00a0 pri ma\u0161i prav malo ljudi. Na Idrijskem ga je bilo izredno veliko in bati se je bilo, da bo podobno kot leta 1952, ko je zastal ves promet in so ljudje ostali odrezani od sveta po ve\u010d dni. Hud mete\u017e z visokim snegom in zameti je bil tudi v za\u010detku in sredi marca in spet so bile te\u017eave na cestah v prometu tovornjakov in avtobusov, ki so obti\u010dali v snegu na klancih v Rebrnicah med Podnanosom in Razdrtim, v Ka\u010djih ridah med Planino in Postojno ter na Ka\u010di\u0161kem klancu med Diva\u010do in Kozino; te\u017eave s prevozom so imeli celo ob morju.\u00a0\u00a0 Konec oktobra je mo\u010dan de\u017e povzro\u010dil poplave in visoka voda je zalila parkiri\u0161\u010da pred vhodom v Postojnsko jamo. V Ilirski Bistrici pa je narasla Reka s pritoki nekatere mestne predele za pol dneva \u010disto odrezala od ostalega mesta. Voda je zalila hotel, uni\u010dila keglji\u0161\u010de in odnesla most proti Zabi\u010dam. \u2013 1977 –<\/strong> Cerkveno \u017eivljenje.<\/em> Tega leta je bilo v \u017eupniji kr\u0161\u010denih 29 otrok; porok je bilo 8 in umrlo je 20 ljudi (najstarej\u0161i 85 let, najmlaj\u0161i 68). V nedeljo 16. januarja popoldne je v farni cerkvi priredila bo\u017ei\u010dni koncert Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. 20. februarja je\u00a0 nastopil s koncertom na orglah glasbeni pedagog in poznan glasbenik Hubert Bergant. Obletnica bombandiranja Koritnic\u00a0 je bila 23. februarja,\u00a0 celodnevno \u010de\u0161\u010denje 8. maja, zaobljubljen dan pa 16. maja in prvo obhajilo je bilo 26. maja. Pred jesenskim za\u010detkom verouka je bila nedeljska ma\u0161a s pro\u0161njo k Svetemu Duhu.\u00a0 V nedeljah po ma\u0161i ob 10. uri je bil nauk za mladince. Spoved je bila za prve petke in pred prazniki. V soboto pred postno spovedno nedeljo je bila spoved za fante \u017ee ob 4.30.\u00a0 Molitvene ure v nedeljah popoldne so bile vse redkeje. Romanje na Brezje je bilo v soboto 9. julija in na bo\u017ejo pot so \u0161li v za\u010detku septembra. Dvakrat je bil tukaj \u010dez nedeljo misijonar iz Ljubljane. Nekdo je zgubil rokavice in na\u0161el se je en uhan. Iz \u0161kofijske okro\u017enice: <\/em>S 1. decembrom se je podru\u017enica Juri\u0161\u010de iz zemljepisnih in pastoralnih razlogov prefarala iz \u017eupnije Kne\u017eak v \u017eupnijo Trnje. \u017de nekaj \u010dasa jo je dejansko upravljal trnski \u017eupnik. – Gabrijel Vidrih iz Podrage je 16. 1. prejel v ljubljanski stolnici red diakonata, za ma\u0161nika pa ga je v Logu pri Vipavi 29. junija posvetil \u0161kof Jenko. 60 let duhovni\u0161tva ali biserno ma\u0161o letos obhaja Morel Rafael, upokojeni \u017eupnik v \u0160mihelu. Pape\u017e Pavel VI. je 26. septembra dopolnil 80 let, ljubljanski nad\u0161kof Jo\u017ee Poga\u010dnik pa dva dni pozneje 75 let. 18. junija je star 77 let umrl v samostanu v Trnovem Franc Horvat, ki je bil samostanski duhovnik 51 let; bil je blag \u010dlovek in \u00a0dober spovednik za mnoge tudi v \u017eupnijski \u00a0cerkvi sv. Petra. – \u0160kofje so sprejeli sklep, da bodo odslej za ma\u0161nike posve\u010deni le diplomirani teologi po kon\u010danem …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1976<\/strong>.<\/em> \u2013 <\/em>… navodil in razlage duhovnikov, da bo prenovljen spovedni obred vernikom bolj koristil. – Pape\u017e Pavel VI. je v govoru kardinalom meseca maja spregovoril o svetlih in temnih zadevah v Cerkvi. Razveseljiva je njena \u017eivljenjska sila in mladostnost tam, kjer \u017eivijo iz svoje vere in z vnemo obhajajo bogoslu\u017eje.\u00a0 Mno\u017ei se bratska ljubezen, ki se ka\u017ee v pomo\u010di in skrbi za ljudi v pomanjkanju. V misijonih se mno\u017eijo duhovni poklici. \u017dalost in skrb pa povzro\u010dajo skrajne\u017ei, ki so gluhi za opomine, svarila in ne vidijo zdrave srednje poti. Imamo ljudi, ki se imajo za najbolj zveste otroke matere Cerkve in cerkvenega u\u010diteljstva, pa zavra\u010dajo na\u010dela nedavne koncila. Z izgovorom zvestobe cerkvenemu izro\u010dilu se upirajo cerkveni oblasti, hujskajo vernike proti pape\u017eu, \u0161kofom. Namesto sedanje cerkvene oblasti\u00a0 priznavajo ono iz preteklosti.\u00a0 Pape\u017e je omenil \u0161kofa Marcela Lefebvra, ki je potegnil za seboj mnogo duhovnikov in vernikov, kar je skoraj pripeljalo do razkola v katoli\u0161ki Cerkvi, zlasti ko je brez pape\u017eevega dovoljenja posvetil nove \u0161kofe iz kroga svojih privr\u017eencev. Lefebvre po\u00a0 rodu iz Francije (1905 \u2013 1991) je sodeloval na koncilu in podpisal vse sprejete koncilske dolo\u010dbe, kasneje pa v bistvu vse preklical in zlasti v imenu zvestobe preteklosti zavrgel najbolj vidno znamenje koncilske prenove \u2013 prenovljeni ma\u0161ni obred v narodnem jeziku. Ustanovil je skupnost duhovnikov sv. Pija X., v kateri so se zbrali privr\u017eenci z vsega sveta, odrekli so pokor\u0161\u010dino pape\u017eu in se umaknili v dolino v \u0161vicarskih hribih. Klub ve\u010dkratnim in skoraj uspelim poskusom zbli\u017eanja z uradnim Vatikanom (posrednik je bil tudi kasnej\u0161i pape\u017e Ratzinger), je Lefebvre umrl osamljen\u00a0 in zagrenjen.\u00a0 Je pa gibanje v za\u010detku 3. Tiso\u010dletja prineslo odobritev mo\u017enosti ma\u0161evanja po starem, tako imenovanem, tridentinskim obredom, ki je bil v rabi tudi pri nas od \u010dasov protestantizma do koncilske prenove pred 60 leti. – Drug problem, ki je po koncilu spro\u017eil veliko vpra\u0161anj in tudi polemike, je bila vloga \u017eensk v Cerkvi in zlasti vpra\u0161anje, ali bodo \u017eenske v katoli\u0161ki Cerkvi kdaj lahko tudi duhovnice.\u00a0 Obroben odraz tega vpra\u0161anja je bilo vpra\u0161anje jugoslo-vanskih \u0161kofov Svetemu sede\u017eu, ali lahko deklice oble\u010dejo stre\u017eni\u0161ko obleko in stre\u017eejo pri ma\u0161i in podobno tudi odrasle \u017eenske. Kongregacija za zakramente je na vpra\u0161anje odgovorila negativno, torej ni dala dovoljenja. Vemo, kako je kasneje pri\u0161lo do dana\u0161nje prakse, ko so bo oltarju ma\u0161niku lahko v pomo\u010d tako stre\u017enice kakor odrasle \u017eenske.\u00a0 V luteranskih in drugih protestantskih skupnostih pa se je umestitev \u017eensk za duhovnice zadnja desetletja sprejelo v praksi brez velikih polemik; razen v anglikanski Cerkvi, kjer jih tudi posvetijo, \u010demur nasprotujeta tako katoli\u0161ka kot pravoslavna Cerkev.<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1976<\/strong>. <\/em>\u2013 <\/em>… dva slovenska duhovnika, na\u0161a rojaka iz Amerike: Alojzij Ambro\u017ei\u010d za pomo\u017enega \u0161kofa v Torontu in E. Francis Curtiss\u00a0 za \u0161kofa v Montani. Primorski bogoslovci 5 letnika so prejeli red diakonata v \u010crnem vrhu nad Idrijo v nedeljo, 11. januarja, za novoma\u0161nike pa jih je \u0161kof Janez Jenko posvetil na praznik apostolov Petra in Pavla v Kopru: Bajec Pavel s Cola, Kav\u010di\u010d Franc iz \u010crnega vrha, Lapajne Vinko z Vojskega, Marke\u017ei\u010d Marijan iz Pregare, Milhar\u010di\u010d Alojz iz Matenje vasi in Paljk Vinko iz Velikih \u017dabelj. – 17.3. je umrl duhovnik Anton Cerar, po rodu iz Doba pri Dom\u017ealah, kjer je zadnja leta \u017eivel na svojem domu, kamor se je umaknil po \u017eupnikovanju v Matenji vasi. V \u010dasu fa\u0161izma je bil kot eden najbolj preganjanih istrskih duhovnikov interniran na Sardiniji.\u00a0 Po vrnitvi je bil \u017eupnik v Bazovici, kjer so ga fa\u0161isti\u00a0 med slovensko pridigo vrgli s pri\u017enice in napojili z ricinusom. V nedeljo 8. 8. zve\u010der pa so zvonovi v \u0160tivanu – Matenji vasi naznanili, da je umrl \u017eupnik Andrej Ercigoj. \u0160e dopoldne so ga videli in sli\u0161ali pri ma\u0161i, popoldne je od\u0161el v ve\u010dnost. Pokojni se je z mnogimi drugimi duhovniki udele\u017eil pogreba v Lokavcu pri Ajdov\u0161\u010dini, kjer so pokopali tamkaj\u0161njega \u017eupnika \u0160tefana Gnjezda. Ercigoj je\u00a0 potem na poti s pokopali\u0161\u010da umrl od kapi. \u0160e niso dobro zasuli enega in \u017ee so v \u017eupni\u0161\u010du na mrtva\u0161ki oder polo\u017eili drugega duhovnika. Gospod Andrej Ercigoj, po rodu iz Vremske doline, je za\u010del duhovni\u0161ko pot kot kapucin in profesor v bogoslovju v Benetkah, med vojno je pri\u0161el kot zaveden Slovenec nazaj med rojake in po vojni ostal \u017eupnik v Studenem in nato v Pivki. Zaradi slabega zdravja je od\u0161el leta 1971 na la\u017ejo \u017eupnijo v Matenjo vas. Poznan je bil kot bister, dru\u017eaben, preprost in predan duhovnik. – Oktobra je iz\u0161el slovenski bogoslu\u017eni molitvenik v dveh delih, posebej pa v petih zvezkih berila za bogoslu\u017eno branje. V slovenskem verskem prostoru je to zares vesel dogodek, ki bo kot neiz\u010drpen bo\u017eji studenec nenehno duhovno krepil vse, posebno duhovnike in redovnike, ki so stoletja za vsakodnevno bogoslu\u017eno molitev uporabljali latinske molitvene knjige, enostavno\u00a0 imenovane \u00bbbrevir\u00ab; ta je bil obi\u010dajni spremljevalec vsakega duhovnika. \u0160kof Jenko je svojim duhovnikom ob tem zapisal: \u017delim in prosim vas, da vzamete novo molitveno knjigo z ljubeznijo v roke, se vsak dan znova poglabljate v njeno bogato vsebino in iz nje \u010drpate vedno novo mo\u010d in bo\u017eji blagoslov pri svojem delu. – Na prvo adventno nedeljo je stopil v veljavo po na\u0161ih cerkvah nov obred za sveto spoved. Ljudje se bodo na novost navadili s pomo\u010djo natisnjenih …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1974<\/strong>. <\/em>\u2013 <\/em>\u00a0… organizaciji in izvedbi pa so sodelovali mnogi mladi, zlasti veliko je bilo \u0161tudentov iz vrst medicincev in bogoslovcev,\u00a0 ki so tudi sami za ta dogodek zelo hvale\u017eni. – V za\u010detku leta je \u0161kof Jenko za \u0161kofijski zbor svetovalcev poleg drugih \u010dlanov imenoval za dobo treh let tukaj\u0161njega \u017eupnika J. Kova\u010di\u010da (\u0161kofijski zbor svetovalcev \u0161kof po cerkvenem pravu izbere izmed \u010dlanov duhovni\u0161kega sveta in mu je v pomo\u010d pri vodenju in upravljanju \u0161kofije). – Veliko vznemirjenje med duhovniki in verniki je povzro\u010dila zaplemba\u00a0 verskega tednika Dru\u017eina<\/em>\u00a0z dne 26. januarja 1975; s strani partijske oblasti pa veliko sprenevedanja in politi\u010dnega napadanja na Cerkev in \u00a0na glavnega urednika in avtorja spornega uvodnika z naslovom\u00a0 No\u010demo pre\u0161tevanja<\/em>. V njem je pisec primerjal tukaj\u0161nje partijsko ravnanje v zvezi z moralnopoliti\u010dno primernostjo u\u010diteljev in drugih javnih delavcev (veren \u010dlovek ni primeren za tako delo) z ravnanjem oz. pre\u0161tevanjem na\u0161ih rojakov na avstrijskem Koro\u0161kem. Zaplemba \u0161tevilke je odmevala tako doma kot v tujini. \u010casopisna \u0161tevilka je ponekod pri\u0161la do bralcev pred zaplembo, drugje pa so mili\u010dniki po \u017eupni\u0161\u010dih zasegli \u0161e ne razdeljene izvode Dru\u017eine. \u00a0– Na prvo adventno nedeljo smo po na\u0161ih cerkvah pri ma\u0161nem opravilu za\u010deli uporabljati novi rimski misal<\/em>, to je velika ma\u0161na knjiga, ki jo duhovnik uporablja pri vsaki ma\u0161i in ima obi\u010dajno mesto na primernem stojalu na oltarju. Do tedaj se je po koncilu uporabljalo pri nas za slovensko ma\u0161evanje za\u010dasne izdaje ma\u0161ne knjige na listih. Drugi, ve\u010dji\u00a0 narodi, so ma\u0161no knjigo dobili \u017ee prej. Pri nas pa je bila izdaja zajetne knjige velik zalogaj tako z jezikovnega, liturgi\u010dnega pa tudi tiskarskega in knjigoveznega vidika. 3 kg te\u017eko in 20 x 28 x 6 cm veliko knjigo je na 950 straneh tako imenovanega bibli\u010dnega<\/em> papirja natisnilo in zvezalo grafi\u010dno podjetje iz Kranja. – 8. decembra, ob koncu svetega leta odre\u0161enja, je iz\u0161la apostolska spodbuda O evange-lizaciji dana\u0161njega sveta. <\/em>V njej je pape\u017e Pavel VI.\u00a0 povzel delo \u00bbtretje sinode \u0161kofov s celega sveta\u00a0 za posredovanje besed odre\u0161enja tako za kristjane kot nekristjane, ki od Cerkve pri\u010dakujejo odre\u0161enje in zveli\u010danje v letih, ki so vigilija novega stoletja in celo vigilija tretjega tiso\u010dletja kr\u0161\u010danstva. To je program oznanjevanja evangelija. Katera podro\u010dja \u010dlove\u0161tva je treba preoblikovati? Cerkvi ne gre le za oznanjevanje na \u010dim \u0161ir\u0161ih zemeljskih podro\u010djih in med novimi ljudstvi, ampak \u017eeli dose\u010di in z mo\u010djo evangelija preoblikovati kriterije presojanja, odlo\u010dujo\u010de vrednote, miselne smeri \u010dlove\u0161tva.\u00ab<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1974<\/strong>. <\/em>\u2013 <\/em>\u00a0V tem letu se spominjamo obletnic rojstva: dvestoletnice Valentina Stani\u010da, duhovnika in planinca, \u0161olnika in kulturnega delavca (po njem se imenuje ko\u010da pod Triglavom) iz Bodre\u017ea (Kanal ob So\u010di); stoletnice Janka Mlakarja, duhovnika in planinca, \u0161olnika in pisatelja iz Ljubljane; stoletnice Ksaverja Me\u0161ka, duhovnika in pisatelja (Gornji Klju\u010darovci pri Ormo\u017eu); sedemdesetletnice Edvarda Kocbeka, pisatelja, pesnika in politika iz Prlekije (Sv. Jurij ob \u0160\u010davnici). Leto 1975. <\/strong>\u00a0Letos je bilo v \u017eupniji 23 krstov, porok 12,\u00a0 pogrebov 23. Po ma\u0161i ob nedeljah je bil nauk za mladince, dvakrat po tri nedelje je bil popoldne za vso dekanijo te\u010daj priprave na zakon; molitvene ure v nedeljah popoldne so bile za zedinjenje kristjanov, za duhovne poklice, in v postnem \u010dasu je bil kri\u017eev pot. Romanje v Rim je bilo pred 3. velikono\u010dno nedeljo, ki je bila 13. aprila. Prvo obhajilo je bilo 22. junija. Tukaj je imel novo ma\u0161o, v nedeljo 13. julija ob 10. uri,\u00a0 Anton \u017du\u017eek, rojen 21.5.1947 na Jur\u0161\u010dah in kr\u0161\u010den v Kne\u017eaku; za ma\u0161nika ga je v Rimu, 29. junija tega leta, posvetil pape\u017e Pavel VI.; g. Anton je pred odlo\u010ditvijo za duhovnika delal v gostinstvu; v Kopru si je v koprski stolni \u017eupniji in ob tamkaj\u0161njih duhovnikih izbral\u00a0 za uresni\u010ditev svoje nadaljnje poti dru\u017ebo klaretincev, ki misijonsko poslanstvo opravljajo tako doma kot po svetu (deloval je najprej na ozemlju mariborske \u0161kofije, nazadnje pa v tr\u017ea\u0161ki, kjer je bil \u017eupnik na Katinari, tam umrl 23.9.2011\u00a0 in pokopan na katinar-skem pokopali\u0161\u010du). – V nedeljo 17.8. je \u017eupnija po enem letu spet dobila novega kaplana:\u00a0 pri\u0161el je novoma\u0161nik Cvetko Vali\u010d iz Vel. \u017dabelj na Vipavskem za t. im nedeljskega kaplana, ker je med tednom v Ljubljani nadaljeval \u0161tudij 6. letnika teologije. Romanje na \u017dalostno goro je bilo v nedeljo, 8. septembra, ve\u010d avtobusov; tukaj je ma\u0161eval in krstil dva otroka g. Metod Pirih, \u0161tudent podiplomskega \u0161tudija v Rimu. \u2013 \u017dupnik je oznanil pro\u0161njo za krompir za semeni\u0161\u010de (21.9.) in najden klju\u010d od avta (12.10.). \u2013 Sveto leto se je po bo\u017ei\u010du kon\u010dalo. Mnogim vernim v na\u0161i domovini je ostalo v spominu po romanju v sveto mesto Rim, po obisku znamenitih cerkvah in molitvi na grobovih mu\u010dencev in apostolov Vseslovenskega romanja po sklepu \u0161kofov ni bilo, je bilo pa mogo\u010de z avtobusom ali letalom od maja naprej oditi na romanje, kar je veliko na\u0161ih ljudi pripeljalo v Rim. Velik dogodek je bilo romanje bolnikov in invalidov v Lurd z vlakom iz Slovenije (10. \u2013 26. julij), ki ga je vodil na\u0161 \u0161kof Janez Jenko, sodelovalo je veliko mladih …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1974<\/strong>. <\/em>\u2013 … <\/em>v Kr\u0161kem polo\u017eil temeljni kamen. Za graditev te elektrarne sta se odlo\u010dili Slovenija in Hrva\u0161ka po ve\u010dletnih pripravah. Nuklearka Kr\u0161ko, kot jo uradno imenujejo, bo imela mo\u010d 632 megavatov, ker pa jo gradimo skupaj s Hrva\u0161ko in si jo bomo delili tudi pri izkori\u0161\u010danju, bo za slovenske potrebe na voljo polovica njene mo\u010di, to je 316 megavatov. Glavna pogodba z dobaviteljem na klju\u010d je bila sklenjena z Westinghousom iz ZDA in gradbi\u0161\u010de je bilo uradno odprto jeseni, rok dograditve pa je mesec januar 1979. – Med zunanje znake dr\u017eavnosti sodi poleg zastave, grba in himne tudi nacionalna knji\u017enica. Naloga nacionalne knji\u017enice je, da zbira, obdeluje, hrani in daje v uporabo vse, kar je v dr\u017eavi natisnjenega. To je po vsem svetu omogo\u010deno na ta na\u010din, da dobiva glavna knji\u017enica v dr\u017eavi brezpla\u010dno vse tiske (to so tako imenovani obvezni izvodi). V na\u0161i dr\u017eavi je zaradi ve\u010d narodov in narodnosti v vsaki republiki in avtonomni pokrajini lastna nacionalna knji\u017enica. Za Slovence je to Narodna in univerzitetna knji\u017enica v Ljubljani. Ta knji\u017enica je v letu 1974 praznovala svojo 200 – letnico. Seveda se knji\u017enica ob svojem nastanku ni tako imenovala niti ni imela takega poslanstva. \u2013 Konec avgusta je bila v Zagrebu huda \u017eelezni\u0161ka nesre\u010da, v kateri je umrlo 153 potnikov, nekateri tudi zaradi elektri\u010dnega udara, ker je prevrnjeni vlak podiral elektri\u010dne drogove. Vzrok nesre\u010de je bila odpoved vseh komand in nadzora.\u00a0 Strojevodja in njegov pomo\u010dnik sta bila obsojena na ve\u010d let zapora, \u010deprav sta bila pred nesre\u010do na delu neprekinjeno 51 ur. Oblast je hotela zabrisati te\u017eave v \u017eelezni\u0161ki infrastrukturi. \u2013 Na pomlad je bistri\u0161ka ob\u010dina potrdila obstoj krajevne skupnosti v Kne\u017eaku skupaj z Ba\u010dem in Koritnicami, in v \u0160embijah skupaj s Podtaborom, kar je za dolgo pokopalo upe po ve\u010dji samostojnosti.\u00a0 V Kne\u017eaku, kjer je bila cesta skozi vas \u017ee asfaltirana, so si zelo prizadevali, da bi uredili \u00a0\u0161e asfalt do Bistrice in Zagorja. A dr\u017eavnega denarja za to ni bilo, zato so delo prelo\u017eili v prihodnje leto. Na novi kne\u0161ki \u0161oli je \u017ee po nekaj letih zelo pu\u0161\u010dala streha; tudi z okni je bil kri\u017e, saj so se lomile \u0161ipe in je bil ob mo\u010dnej\u0161i burji prepih. \u2013 Sredi septembra je bil za promet odprt odsek avtoceste od Postojne do Razdrtega. Predvideno je bilo, da bo v Sloveniji do leta 1987 skoraj 500 km avtocest, dejansko jih je bilo do osamosvojitve zgrajenih samo 140 km in 60 km dvopasovnih hitrih cest. –\u00a0 Konec novembra je bil nad Evropo popoln lunin mrk. Zima je bila v prvi polovici zelo mila, s son\u010dnimi in toplimi dnevi.\u00a0<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1974<\/strong>. <\/em>\u2013<\/em> Cerkev po svetu.<\/em> V za\u010detku leta je pape\u017e Pavel VI. v apostolski spodbudi O Marijinem \u010de\u0161\u010denju odgovoril na dvome in vpra\u0161anja, ki so se pojavila v zadnjem \u010dasu v zvezi s \u010de\u0161\u010denjem Bo\u017eje Matere, in poudaril kristocentri\u010dnost Mariji-nega \u010de\u0161\u010denja (ona je Mati Kristusova) in znova ovrednotil in priporo\u010dil molitev ro\u017enega venca in angelovega \u010de\u0161\u010denja. Z razli\u010dnih delov sveta so prosili, da bi smeli Marijo kot Mater Cerkve \u010dastiti tudi v bogoslu\u017eju, zato so bile odobrene posebne ma\u0161ne molitve. Tudi v lavretanske litanije je bil vstavljen vzklik \u00bbMati Cerkve, prosi za nas\u00ab. – \u00a0Starodavno nabirko za kristjane v Jeruzalemu je spodbujal \u017ee apostol Pavel, pape\u017ei so vseskozi skrbeli za vez med kr\u0161\u010danstvom in Sveto de\u017eelo. Zadnji dokument v ta namen je letos podpisal pape\u017e Pavel VI. Tako zbrana sredstva so namenjena ohranjanju prisotnosti kristjanov v de\u017eeli, kjer je Jezus Kristus prvi\u010d oznanil svoj nauk, trpel, umrl na kri\u017eu in vstal od mrtvih. Z zbranimi darovi se poleg vzdr\u017eevanja edinstvene kulturne dedi\u0161\u010dine, financira tudi socialne, izobra\u017eevalne in romarske programe, dru\u017eine ter druge potrebe ogro\u017eenih skupin ljudi. – Jeseni je bilo v Rimu zasedanje 4. \u0161kofovske sinode (o poslanstvu Cerkve, ki je vesoljna in hkrati misijonska, in kako zdru\u017eiti pape\u017eevo in mesto \u0161kofov v Cerkvi. \u2013 Javnost je razli\u010dno odreagirala na izjavo vatikanske\u00a0 Kongregacije za nauk vere o splavu, ki ga Cerkev dosledno zavra\u010da, in na neuspeli referendum o splavu in civilni lo\u010ditvi v Italiji. \u2013 Na\u0161i kraji.<\/em> – 21. februarja\u00a0 je bila sprejeta\u00a0Ustava Socialisti\u010dne federativne republike Jugoslavije,\u00a0 ki je dr\u017eavo delno decentralizirala. Ustava je republike definirala kot dr\u017eave in jim dala relativno visoko ekonomsko samostojnost. Narodi, ki so sestavljali Jugoslavijo so tako dobili deklarativno dr\u017eavnost ter visoko stopnjo avtonomije. Leto 1974 je prineslo reformo srednje\u0161olskega sistema in ukinitev gimnazij, kar je v Sloveniji naletelo na precej\u0161en odpor. Slovenska skup\u0161\u010dina je zakon ratificirala \u0161ele leta 1980, pa tudi po sprejetju zakona je bila reorganizacija srednjega \u0161olstva bolj blaga kot v drugih republikah. Drugi del \u0161olskih reform je obsegal nov zakon o visokem \u0161olstvu, ki je omogo\u010dil politiki vme\u0161avanje v\u00a0univerzo,\u00a0 saj je med drugim dolo\u010dal, da mora biti univerzitetni profesor ne le dober strokovnjak, temve\u010d mora biti tudi \u00bbmoralno in politi\u010dno neopore\u010dna oseba\u00ab. Je pa novi zakon omogo\u010dil, da se je oblikovala univerza v Mariboru. – Za prvo jugoslovansko jedrsko elektrarno v Kr\u0161kem je 1. decembra predsednik Tito …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1974<\/strong>. <\/em>\u2013 Na\u0161a \u017eupnija. <\/em>V tem letu je bilo v \u017eupniji 20 krstov (pred 100 leti, leta 1874, pa 108); porok 12 \u2013 najstarej\u0161i \u017eenin je imel 27 let, najmlaj\u0161a je bila 18-letna nevesta;\u00a0 pogrebov 17 \u2013 najstarej\u0161a je imela 90 let in najmlaj\u0161i 17 let; pri sv. Barbari v tem letu ni bilo ve\u010d pogrebov z Jur\u0161\u010d; \u00a0na\u0161i \u017eupniji je bilo to leto 50 naro\u010dnikov Mohorjeve dru\u017ebe (poleg koledarja \u0161e 6 drugih knjig); birmancev je bilo 75 (31 deklic in 43 de\u010dkov). Ob birmi, ki je bila 5. maja, je \u017eupnik \u017ee na sv. tri kralje opozoril krstne botre in star\u0161e<\/span><\/p>\n

glede obveznosti do njihovih otrok. Nauk pred birmo je bil tudi v nedeljah popoldne. Spra\u0161evanje je opravil dekan v soboto dopoldne po beli nedelji, \u0161kof pa dan pred birmo. Za njihovo in za spoved botrov in sorodnikov je poleg dveh doma\u010dih pri\u0161el \u0161e spovednik od drugod. Za darilo ob birmi je primerna dobra knjiga, sveto pismo in ro\u017eni venec. Dobijo naj si znanega fotografa, \u017eupnik ni dovolil slikanja med obredom.\u00a0 \u00bbProsim za red. Otroci vedo, kje naj stojijo oni in botri z njimi. Vabljeni k spremljanju zakramenta. Po kon\u010dani birmi se \u0161kof rad ustavi pred cerkvijo, da malo pokramlja z ljudmi, le pribli\u017eajte se mu.\u00ab Naslednjo nedeljo se je \u017eupnik zahvalil botrom in materam za 100 lon\u010dnic in 250\u00a0 nageljnov, s katerimi je bila okra\u0161ena cerkev. \u2013 Prvo sveto obhajilo je bilo v nedeljo 23. junija zjutraj ob 7h. \u017dupnik je oznanil novoma\u0161nike tega leta: Ivan Bajec s Cola, Jo\u017eko Bric iz Dre\u017enice, Ivan Furlan iz \u0160marij na Vipavskem, Marko Kos iz Ro\u010dinja in Jo\u017ee Rovtar iz Kamenj. \u2013 \u017dupnijsko romanje s tremi avtobusi je bilo v nedeljo, 15. septembra, na Sveto Goro. \u2013 \u017dupnik je \u0161e zapisal: drugo nedeljo v januarju je g. Franc Bole s predavanjem in filmom predstavil\u00a0 misijone. V nedeljah popoldne je bil redno blagoslov z litanijami in v\u010dasih z molitveno uro. Spoved je bila na obi\u010dajne dneve, \u017eupnik je spomnil na spoved ostarelih in bolnih na domu,\u00a0 in na cvetno nedeljo se je zahvalil\u00a0 za udele\u017ebo pri spovedi. – V nedeljo, 31. marca, je bil pri 10 ma\u0161i blagoslovljen bronast veliki zvon, ulit v Livarni \u017dalec; vi\u0161ina od spodnjega roba do temena 100 cm (plus pritrdilni del ali krona 23 cm), premer na spodnjem robu (krilo zvona) 125 cm; reliefen napis na zvonu: \u00bbV svetem letu 1974 kne\u017eka \u017eupnija pod vodstvom \u017eupnika Jo\u017eeta Kova\u010di\u010da. Oznanjevalec sem miru, a vzet sem bil za vojno 1942. Poklical me je spet moj rod, da mir oznanjal bi povsod.\u00ab \u2013 Konec leta je \u017eupnik napovedal v aprilu romanje v Rim in popravila v cerkvi na Ba\u010du (klopi), v Koritnicah pa zvonik. – Cerkev po svetu \u2013 <\/em>Jeseni je bilo v Rimu zasedanje 4. \u0161kofovske sinode.<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO 1973<\/strong>. <\/em>\u2013 Na\u0161i kraji. … <\/em>da bi zorali in posejali zgodnje poljedelske pridelke. V tem kraju v glavnem obdelujejo zemljo s konji, toda delo pravo\u010dasno opravijo. – Te\u017eave na cesti iz Pivke preko Kne\u017eaka v Ilirsko Bistrico sta za \u010dasopis opisala cestarja Stanko Delost in Anton Benc takole: Cesta je zelo zdelana in na njej so kotanje in lu\u017ee. Dva cestarja se ob\u010dasno trudita z lopatami zakrpati, kar vozila sproti uni\u010dijo,\u00a0 in potrebno bi bilo stvar resno urediti s stroji. O tej zadevi sta govorila ob obisku novinarjev PN in Radia Koper za\u00a0 \u00bbustni \u010dasopis\u00ab v Kne\u017eaku, predsednik krajevne skupnosti\u00a0 Marjan Mihelj in predsednik ob\u010dine Jo\u017ee Grilj. Cesta, ki je bila proti \u0160embijam neko\u010d \u017ee asfaltirana, naj bi bila na vrsti po obnovi odseka Pivka – Kne\u017eak. V zvezi z novimi ustavnimi predpisi so v \u0161tirih krajevnih skupnostih razmi\u0161ljali o zdru\u017eitvi v eno v Kne\u017eaku, da bi bila bolj u\u010dinkovita.\u00a0 V\u00a0 PN \u0161t. 45\u00a0 je z naslov Minuto pred smrtjo pogovor z Ivano Tom\u0161i\u010d \u2013 Astro z Ba\u010da, ki so jo \u010detniki obsodili na smrt in jo \u017ee peljali na mori\u0161\u010de, a je bila zadnji hip pomilo\u0161\u010dena. V partizanski vasi Juri\u0161\u010de, kjer je bilo sredi\u0161\u010de odpora, so se va\u0161\u010dani, ki samo od kmetij ne morejo \u017eiveti, z ovcami pa je veliko dela, odlo\u010dili namesto za vodovod za asfaltiranje ceste skozi vas. V dalj\u0161em zapisu o Koritnicah – z naslovom Nikoli ne bomo mogli odnehati \u2013 so tile podatki: Vas ima 273 ljudi in veliko mladih, vsak dan zberejo 300 litrov mleka za mlekarno, pravih kmetov ni, ker ni pogojev. Precej je gozdov v zasebni lasti in ljudje drvarijo. V vasi deluje gasilsko dru\u0161tvo. Va\u0161\u010dani so vsi gasilci, lovci, kmetje, delavci in drvarji, vsi se po malem ukvarjajo z vsem. Radi bi obnovili zapu\u0161\u010deno \u017eago, kjer so \u017ee redili celo pi\u0161\u010dance, a bi jo radi spet zagnali za rezanje lesa in bi se tam lahko doma\u010dini zaposlili, sedaj se vozijo na delo v Kne\u017eak, Ilirsko Bistrico in Pivko. V prihodnje letu bi radi obnovili \u0161olo, \u010deprav v njej ni ve\u010d pouka. Prostore v \u0161oli bi rabili za razne prireditve. Vas ima avtobusno zvezo, ki so jo doma\u010dini pravzaprav izsilili, ker avtobusno podjetje ni kazalo zanimanja. Cesto skozi vas so asfaltirali z lastnim delom in denarnim prispevkom, ostalo je dalo Gozdno gospodarstvo, Javor in ob\u010dina. Ob predvidenem asfaltiranju ceste iz Kne\u017eaka do\u00a0 Bistrice bi radi va\u0161\u010dani asfaltno prevleko tudi do Koritnic. \u2013 V Zagorju so 23. septembra v po\u010dastitev priklju\u010ditve Primorske k Jugoslaviji na zasuti lokvi ob cerkvi odkrili spominsko obele\u017eje v spomin na vse, ki so med vojno \u017ertvovali \u017eivljenje. Ob tej prilo\u017enosti naj bi iz\u0161la tudi publikacija spominov na italijansko zasedbo teh krajev.<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO \u00a01973. <\/strong>\u00a0Iz \u0160kofijske okro\u017enice: … <\/em>in pokazali znake kesanja, duhovnik pa naj drugim pojasni, da ne bo pohuj\u0161anja. – Konec junija je bilo veliko slovensko romanje v Rim in blagoslov\u00a0 pape\u0161kega zavoda Slovenik za slovenske duhovnike na \u0161tudiju v ve\u010dnem mestu. –\u00a0 \u017dupnija Zagorje je iz bistri\u0161ke pre\u0161la v postojnsko dekanijo; \u017eupnija Trnovo se je razdelila in ustanovljena je bila nova \u017eupnija Ilirska Bistrica; Jur\u0161\u010de so pri\u0161le pod soupravo Trnja. – 3. avgusta\u00a0 je umrl duhovnik in akademski slikar Stane Kregar (poslikal cerkev v Pivki). – V za\u010detku leta je bil v Melbourneu v Avstraliji svetovni evharisti\u010dni kongres v \u00a0spodbudo\u00a0 vernikom k vestnej\u0161emu in natan\u010dnej\u0161emu izpolnjevanju zapovedi ljubezni. – Pape\u017e je napovedal za 1975 sveto leto – naslov Sprava z Bogom in bli\u017enjim (za\u010detek na binko\u0161ti 1. junija 1973), ki se bo prej pripravljalo po \u0161kofijah. V na\u0161i administraturi se bo za\u010delo s 1. januarjem 1974. – \u0160kof dr. Janez Jenko je v mesecu marcu objavil pastirsko pismo o vzdr\u017eevanju cerkva in duhovnikov (prosi vernike, naj ve\u010d dajo ob nedeljah v pu\u0161co\u00a0 – 1,5 do 2 % osebnega dohodka). – \u0160kofje so z jesenskega zasedanja jugoslovanske \u0161kofovske konference poslali predsedniku Izvr\u0161nega sveta Avtonomne pokrajine Vojvodina pro\u0161njo, da ustavi postopek \u00bbzaradi te\u017eke prekr\u0161itve delovne dol\u017enosti\u00ab proti prosvetni delavki iz Somobora, ki so jo obto\u017eili, da so jo videli v cerkvi na verskem prazniku, kjer je aktivno sodelovala pri bogoslu\u017eju. \u2013 Po svetu.<\/em> S podpisom mirovne pogodbe konec januarja v Parizu in z dejansko prekinitvijo bombardiranj v Jugovzhodni Aziji sredi avgusta se kon\u010da ameri\u0161ko posredovanje v vietnamski vojni. V aprilu je\u00a0 ameri\u0161ki izumitelj M. Cooper opravil prvi klic z mobilnim telefonom. V Sydneju v Avstraliji je bila po 14 letni gradnji oktobra odprta operna hi\u0161a. V aprilu je umrl svetovno znani \u0161panski slikar Pablo Picaso in septembra \u010dilenski narodni junak in pesnik Pablo Neruda, Nobelov nagrajenec za\u00a0 knji\u017eevnost 1971. \u2013 Na\u0161i kraji.<\/em> V Primorskih novicah je zapis in fotografija o \u0160embijah, ki so od Ilirske Bistrice oddaljene 6 km. V vasi \u017eivi 150 ljudi. Mladina zapu\u0161\u010da vas, ostajajo le stari, ki \u0161e tako malo zemlje s te\u017eavo obdelujejo. Nekdaj so imeli v vasi osnovno \u0161olo (danes trgovina), sedaj otroci obiskujejo \u00a0\u0161olo v Kne\u017eaku, kamor jih dnevno vozi avtobus. Ko \u0161olo kon\u010dajo, pa odhaja mladina drugam in i\u0161\u010de bolj\u0161e \u017eivljenje, kot jim ga lahko nudi doma\u010da vas. \u0160embije imajo trgovino in gostilno, v kateri se v prostem \u010dasu zbirajo va\u0161\u010dani. \u2013 Ob sliki kmeta z Ba\u010da, ki dela s parom konj na njivi, je poro\u010dilo o pridnih Ba\u010danih, ki porabijo vsak lep dan …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 LETO \u00a01973. <\/strong>\u00a0Cerkveno. <\/em>V \u017eupniji je bilo 18.417 obhajil, 28 krstov, 11 porok, 27 pogrebov. Spomladi je bila v nedeljah popoldne za celo dekanijo priprava na poroko. Molitvene ure so bile za zedinjenje kristjanov ali pa molitev ro\u017enega venca in molitev\u00a0 tretjerednikov. V za\u010detku septem-bra je bila verou\u010dna nedelja, verouk je bil tudi za pred\u0161olske in za mladince v nedeljo po ma\u0161i. Nekajkrat so bila sre\u010danja za star\u0161e verou\u010dencev, zaklju\u010dek verou\u010dnega leta je bil v za\u010detku julija, mlade je \u017eupnik povabil v po\u010ditnicah na duhovne\u00a0 vaje. K spovedi je vabil za prve petke, pred vsemi svetimi, v adventu in v postu,\u00a0 v Koritnicah za obletnico bombardiranja. \u00a0Ma\u0161e pri Jeromnu na postne petke v marcu so bile ob 9. uri. Na veliki \u010detrtek zve\u010der po bogoslu\u017eju je bila ura molitve za ljudi z Ba\u010da in nato iz Kne\u017eaka. Procesija\u00a0 je bila na veliko no\u010d in na nedeljo po Svetem re\u0161njem telesu, za sv. Marka na Ba\u010d, na zaobljubljen dan pa v Koritnice, na pro\u0161nje dneve na Ba\u010d in\u00a0 k sv. Barbari. V maju je bila \u0161marni\u010dna pobo\u017enost.\u00a0 V nedeljo celodnevnega \u010de\u0161\u010denja, 13. maja, je bila za mladince molitev po ma\u0161i ob 10. uri. Prvo nedeljo v maju so pri ma\u0161i peli Minores (instrumentalno \u2013 pevski sestav minoritskih bogoslovcev iz Ljubljane, ki je izvajal duhovno in versko glasbo)\u00a0 in sredi julija mladinski zbor iz Dekanov. \u017dupnik je oznanil in napovedal:\u00a0 na Novo leto blagoslov avtomobilov\u00a0 in licitacijo prostih sede\u017eev v cerkvi, pri ve\u010dernicah v nedeljo popoldne 24. junija ofer za deklice, nova ma\u0161a v Postojni 1. julija – novoma\u0161nik Boris Kreti\u010d, 10. obletnica za pokojnim \u017eupnikom Janezom Kalanom\u00a0 23. julija, v soboto 15. septembra romanje v Strunjan, Pore\u010d in Pulj. Napoved svetega leta, nov zvon bo prihodnje leto za veliko no\u010d (ne iz Italije), omenjen je \u017eupnijski svet. Najden je bil de\u017enik in 50 din. – Iz \u0160kofijske okro\u017enice: <\/em>Pri bogoslu\u017enih spremembah po koncilu se uvaja nov koledar svetnikov, ki ima za na\u0161e podro\u010dje nekaj izjem (na prim. ostane god sv. Valentina v februarju in Cirila in Metoda v juliju itd.).\u00a0 Pripravlja se nov obrednik v sloven\u0161\u010dini za bolni\u0161ko maziljenje, ki bo stopil v veljavo v za\u010detku prihodnjega leta, in obrednik za katehumenat odraslih (priprava na zakramente \u2013 krst, birma, evharistija).\u00a0 Nekaj navodil: o obhajilu na roko – spodobno, pobo\u017eno in spo\u0161tljivo ravnanje; poenostavljen je post pred obhaji-lom;\u00a0 navodila o dvakratnem obhaji-lu na isti dan (bo\u017ei\u010d, velika no\u010d in ob pogrebih); uvaja se slu\u017eba izrednega delivca obhajila; olaj\u0161ave za pogreb t. im. \u00bbjavnih gre\u0161nikov\u00ab, ki so ob smrti \u017eiveli povezani s Cerkvijo …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 l. 1971<\/strong>. <\/em>\u2013<\/s><\/em>… francoski gledali\u0161ki in filmski igralec in komik Fernandel,\u00a0 rusko-ameri\u0161ki glasbenik Igor Stravinski,\u00a0 ameri\u0161ki trobentar Lousis Armstrong, sovjetski politik Nikita Hru\u0161\u010dov.\u00a0 Nobelovo nagrado za knji\u017eevnost je prejel \u010dilenski pesnik Pablo Neruda. Pri nas je iz\u0161la knjiga Karla \u0160tajnerja (avstrijski komunist, ki je deloval o Evropi in v Sovjetski zvezi, nazadnje \u017eivel in umrl v Zagrebu)\u00a0 7000 dni v Sibiriji o svojem \u017eivljenju v tabori\u0161\u010dih Sovjetske zveze. \u2013 Na\u0161i kraji<\/em> (ni podatkov). LETO 1972.<\/strong>\u00a0 Cerkveno.<\/em> V oznanilni knjigi je za \u017eupnijo zapisano:\u00a0 v nedeljo, 2. januarja, je bil pri ma\u0161i ob 10. uri posve\u010den oltar in blagoslovljen prenovljen prezbiterij.\u00a0 V nedeljo, 16. januarja popoldne ob 3. Uri je gostoval in pel tukaj me\u0161ani pevski zbor iz koprske stolnice.\u00a0 Kot obi\u010dajno je bila v postu spoved za dekleta in \u017eene, za fante in mo\u0161ke, pred vsemi svetimi, za prve petke in ve\u010dje praznike, za otroke ob za\u010detku verou\u010dnega in \u0161olskega leta. \u017dupnik je povabil matere prvo\u0161olcev na kratek pogovor. Nauk za mladince je bil v nedeljah po dopoldanski ma\u0161i. Na veliki petek je bila po bogoslu\u017eju svetega dneva\u00a0 molitev pred najsvetej\u0161im. Na nekatere nedelje popoldne so bile molitvene\u00a0 ure za duhoven poklice, v mesecu maju \u0161marnice, procesije pa za veliko no\u010d zjutraj ob 6. uri, na zaobljubljeni dan v Koritnice, tja ter na Ba\u010d in po Kne\u017eaku za pro\u0161nje dneve, po Kne\u017eaku v nedeljo po Svetem re\u0161njem telesu. Prvo obhajilo je bilo v nedeljo, 25. junija ob 7. uri. Nova ma\u0161a v \u0160mihelu je bila 9. julija (novoma\u0161nik Marjan Rozman). Obhajale so se mo\u0161ke nedelje. V\u010dasih je bila v nedeljah poleg rednih \u0161e mladinska ma\u0161a ob 9. uri. Ofer za cerkev je bil na binko\u0161ti. Namesto vencev so ob pogrebih svojci darovali za cerkev in za fond La\u010dni otrok (npr. ob smrti Mihaela Ke\u0161). Romanje je bilo v nedeljo, 24. septembra. Nedeljski kaplan je bil do julija Lojze Kobal, nato je pri\u0161el novoma\u0161nik Jo\u017eko Pirc, doma iz Idrije. Krstov je bilo 28, porok 29, pogrebov pa 29. \u2013 Iz \u0161kofijskega lista: <\/em>\u00a0V za\u010detku koledarskega leta je pri\u0161el v Trnovo za stalnega kaplana Jurij Bizjak, ki je bil do tedaj nedeljski kaplan v Se\u017eani. Iz\u0161la je prva \u0161tevilka Mavrice, revije \u00a0za slovenske verou\u010dence. Salezijanci in slovenske ur\u0161ulinke so z odlokom Vatikana dobili samostojni provinci (doslej v jugoslovanski). Kne\u0161ki \u017eupnik je v \u010dasu odsotnosti zagorskega \u017eupnika Franca Gomba\u010da zaradi bolezni upravljal \u00a0dva meseca sosednjo \u017eupnijo. Vatikan je preuredil dosedanje predpise o ni\u017ejih in vi\u0161jih redovih klerikov, kar je bila do sedaj obi\u010dajna pot …<\/span><\/p>\n

GRADIVO ZA KRONIKO \u2013 l. 1971<\/strong>. <\/em>\u2013<\/s><\/em> Cerkveno <\/em>… duhovnik in teolog starosta in voditelj slovensko-tr\u017ea\u0161kih duhovnikov. Bil je javni in kulturni delavec, priznan cerkveni govornik, pisatelj in astronom. Preganjali so ga \u017ee pod staro Avstrijo in pod fa\u0161izmom; ob birmi v Lani\u0161\u0107u, 24. avgusta 1947, ko so nahujskani aktivisti\u00a0 ubili hrva\u0161kega duhovnika Miroslava Bule\u0161i\u0107a (razgla\u0161en za bla\u017eenega 28. septembra 2013)\u00a0 je bil Ukmar te\u017eko ranjen. Tudi zanj je bil kasneje spro\u017een postopek, da bi bil razgla\u0161en za bla\u017eenega. – V zadnjih mesecih sta bili izvr\u0161eni v na\u0161ih \u017eupni\u0161\u010dih dve ve\u010dji tatvini, prva v Dutovljah in druga v Kne\u017eaku. Menda gre v obeh slu\u010dajih za istega tatu, ki ga na\u0161i varnostni organi \u017ee dobro poznajo. Te nesre\u010de naj bodo v pouk, da bomo v denarnih zadevah \u0161e bolj previdni. Kolikor o\u0161kodovancema okradeni denar ne bo vrnjen, jima bomo morali bratovsko pomagati. (Okro\u017enica AASP 11\/70). – Po svetu. <\/em>Januarja je bil v Egiptu slovesno izro\u010den v uporabo asuanski jez, ki so ga za\u010deli graditi pred desetimi leti in bo polno vodno akumulacijo dosegel \u010dez pet let. Poleg gospodarske koristi (elektrika, namakanje, prepre\u010devanje poplav) je prineslo umetno jezero nove ekolo\u0161ke probleme zaradi spremembe podnebja na podro\u010dju skoraj 500 km dolgega jezera in zaradi pomanjkanja rodovitnih naplavin vzdol\u017e Nila pod jezom. \u2013 Februarja je bil izklju\u010den iz poljske komunisti\u010dne partije\u00a0 njen \u00a0in dr\u017eavni voditelj Vladislav Gomulka zaradi nasilnega zatrtja delavskih uporov lani decembra. Po tem politiku so dobili pri nas ime elektri\u010dni vlaki; rumeno-rde\u010de \u00bbgomulke\u00ab so 50 let vozile po slovenskih \u017eeleznicah. – Spomladi je bil na avtomobilskem salonu v Beogradu predstavljen predelan Fiatov avto iz kragujevske Crvene zastave – legendarna Zastava 101 ali \u00bbstoenka\u00ab, ki so jo izdelovali celih 37 let, do leta 2008. – Novembra je ameri\u0161ko podjetje Intel izdelalo prvi mikroprocesor na svetu, kar je vplivalo na razvoj ra\u010dunalnikov. – 23. maja je na letali\u0161\u010du Rijeka na Krku strmoglavilo letalo, umrlo je 78 ljudi. – Konec januarja so ameri\u0161ki astronavti tretji\u010d uspe\u0161no pristali\u00a0 na Luni,\u00a0 julija pa se je vesoljska posadka peljala po luninem povr\u0161ju s posebnim lunarnim vozilom.\u00a0 Aprila so Sovjeti izstrelil prvo vesoljsko postajo,\u00a0 na povratku vesoljske odprave je 30. junija umrla celotna posadka. Italija in Avstrija sta julija sporazumno kon\u010dali dolgoletni spor o Ju\u017eni Tirolski, po katerem so tamkaj\u0161nji Nemci dobili veliko avtonomijo.\u00a0 V tem letu so umrli: francoski gledali\u0161ki in …<\/span><\/p>\n