Preskoči na vsebino

nalagam novice...

DUHOVNIK SUPERMAN

Kaj se danes pričakuje od duhovnika? Prej je bilo v njegovih rokah vse delovanje župnije. Sedaj je narobe, če poprime tudi za tista opravila, ki sicer sodijo v pristojnost  vernih laikov. Župnik je voditelj Božjega ljudstva na župniji v moči zakramenta mašniškega posvečenja v soglasju s škofom in po njegovem naročilu. Pomeni, da je poslan občestvu župnije, da mu pomaga organizirati se na vseh področjih župnijskega življenja, ne pa da vse sam naredi. Župnijski pastoralni in gospodarski svet sta za to nenadomestljiva dejavnika. Glavna župnikova naloga pa je, da je na razpolago za tipično duhovniška opravila: oznanjevanje, delitev zakramentov, molitev. Duhovnik naj bo strokovnjak v duhovnih stvareh, »duhovni oče«, ki preraja ljudi v Svetem Duhu za Očeta, in naj bo mož Cerkve – občestva. To še posebej vključuje sposobnost duhovnega razločevanja, osebnega in skupnega spremljanja vernikov ter skupnega načrtovanja, ki realno upošteva zmožnosti živega župnijskega občestva. Kristus danes ne potrebuje duhovnikov, ki bi bili supermani, ampak preproste može, ki bodo vanj »zaljubljeni«, se mu popolnoma dali na razpolago v občestvu, kamor so poslani, s sposobnostmi, ki jih pač imajo. Glede na talente in moči naj si duhovniki med seboj pomagajo in se dopolnjujejo.                                                               (prim. Škofje vam odgovarjajo, Družina 2018, 26-27) 


KRŠČANSTVO IN POLITIKA

Včeraj so me hoteli nekateri v razredu prepričati, da politika in krščanstvo nimata nič skupnega. Politika je skrb za skupno dobro. Politika je skupno prizadevanje za dostojno življenje vseh ljudi. V evangelijih najdemo nešteto spodbud, da bi se bolj zavzemali za kakovostno življenje, za šibke in zapostavljene, za medsebojno spoštovanje, dialog ... Božja beseda nam je podarjena, da nam razširi duha in pamet. Bog nas po svoji Besedi želi prebuditi iz lastne zaspanosti, zagledanosti vase in v svoj mali popek. Pristno krščanstvo želi plemenititi in bogatiti tudi slovensko politiko. Če beremo različne politične programe, ugotovimo, da v nekaterih programih manjkajo evangeljske vrednote, ki so nujno potrebne za varnost vseh ljudi, še posebej najšibkejših. Dragi kristjan, lahko se odločaš svobodno, po svoji vesti, vendar se ne boj prevetriti svoje pameti in vesti pred ogledalom Božje besede. Ne boj se izstopiti iz svojega majhnega sveta v svet Božje modrosti, ki je večna in trdna. Zelo se strinjam s stavkom očeta Evrope Roberta Schumana: "Demokracija bo ali krščanska ali pa je ne bo." Ne pozabimo, da je demokracija pognala na krščanskih tleh, na evangeljskih vrednotah. Zakaj že krščanstvo nima nič skupnega s politiko?                                

(blog, Dom Janeza Boska, K Balažič)


PRAVILA ZA SREČO

Srce osvôbodi sovraštva. - Srce osvôbodi skrbi. - Živi enostavno. - Daj več, zahtevaj manj, pričakuj čudeže v življenju. - Nihče se ne more vrniti, da bi začel od začetka. Vsak lahko začne sedaj in naredi povsem nov konec. - Bog ni obljubil dneva brez bolečin, smeha brez trpljenja, sonca brez dežja, ampak je obljubil moč za dan, tolažbo za solze in svetlobo za pot. - Razočaranja so kot luknje na cesti, malo te upočasnijo, kasneje pa uživaš na gladki cesti. Ne zadržuj se dolgo pri luknjah, pojdi naprej! - Ko se počutiš potrt, ker nisi dobil, kar si želel, samo mirno sedi in bodi srečen, ker ti želi Bog dati nekaj boljšega. - Ko se ti zgodi kaj dobrega ali slabega, pomisli, kaj to pomeni. - Obstaja razlog za življenjske dogodke: naučijo te, kako se več smejati ali kako ne jokati tako močno! - Nikogar ne moreš prisiliti, da bi te imel rad. Vse, kar lahko narediš, je da si nekdo, ki se ga da imeti rad. Ostalo je odvisno od osebe, da dojame, da si vreden ljubezni. - Boljše je izgubiti ponos zaradi nekoga, ki ga imaš rad, kot izgubiti ljubljeno osebo zaradi ponosa! - Več časa porabimo za iskanje prave osebe, ki bi jo imeli radi, ali za slabosti, ki jih že imamo radi, medtem ko bi v resnici morali izpopolnjevati ljubezen, ki jo dajemo. - Nikoli ne zapuščaj starega prijatelja, ker ne boš mogel najti nekoga, ki bi ga lahko zamenjal. Prijateljstvo je kot vino, ki je boljše, bolj kot je staro.       vir: vrnet


MOLITEV ZA DOMOVINO

 Slovenski škofje so sklenili, da se bo v času pred državnozborskimi volitvami molila molitev za domovino po cerkvah do nedelje, 3. junija letos.

Troedini Bog, večna modrost! Ti vse čudovito urejaš in vodiš. Prosimo Te za naše voditelje, da bodo skrbeli za našo državo in slovenski narod. V času, ko se pripravljamo na volitve, Te prosimo, da bi se jih vsi kristjani udeležili in odgovorno oddali svoj glas za vse, ki se zavzemajo za pravičnost in življenje, za družine in otroke, za okolje in versko svobodo. Naj voditelji ponosno in dostojno predstavljajo našo državo ter se zavzemajo za vse, ki so v kakršnikoli stiski. Naj vsi skupaj gradimo Božje kraljestvo na zemlji, ki je kraljestvo miru, pravičnosti in ljubezni. Amen.                 

Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!


PRVO OBHAJILO

Jezus je bil zelo pozoren do otrok. Zato je v obdobje otroštva uvrščen tudi praznik prejema prvega svetega obhajila. Čeprav je sveto obhajilo, oziroma evharistija, zakrament, ki ga prejemamo pogosto, je krščanska tradicija naredila iz prvega svetega obhajila poseben praznični dogodek.  Prvo obhajilo prejmejo otroci takrat, ko so sposobni razlikovati med navadnim in posvečenim kruhom, ki je Kristusovo telo.   Jezus je pri zadnji večerji vzel v roke kruh in nato kelih z vinom ter pomenljivo rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To je kelih moje krvi, ki se za vas in za vse preliva.« Ko kristjani, s Kristusom združeni v Cerkvi, obhajamo evharistijo, t. j. ko smo pri sveti maši, smo deležen istega kruha in keliha in osebno povezani s Kristusom. Cerkev živi iz teh besed in iz te navzočnosti, in prav s tem kruhom ter kelihom se bo krepila do konca časov. Svoje sinove in hčere vabi, da ob nedeljah s sveto mašo in vrednim prejemom svetega obhajila slavijo z vstalimi Kristusom zmago življenja nad grehom in smrtjo. V Kristusovi besedi in z njegovim svetim telesom posvetijo in prežarijo vse svoje uspehe in neuspehe, mu izročijo svoje trpljenje in svoje upe. Jezus  v evharistiji nas posvečuje in je garant srečne večnosti.


DOBRI PASTIR

Podoba pastirja je bila v judovski kulturi znana. Politične in verske voditelje so imenovali »pastirje« pa tudi Gospoda samega. V Stari zavezi je poudarjena podoba pastirja kot voditelja, evangelist Janez poudarja odnos med pastirjem in ovcami. Jezus dobro znano primero osvetli z drugega zornega kota: učencem je več kot le vodja. Ovce prepoznajo pastirjev glas in mu sledijo. Pozna jih po imenu in pozna njihove potrebe. Jezus o sebi govori kot o pastirju, o dobrem pastirju, ki bo  dal življenje za ovce. Zveste ovce bo duhovno nasitil, le prisluhniti morajo njegovemu glasu in mu slediti. Dobri pastir Jezus sprejema tudi ovce, ki še niso del črede. Tudi one bodo deležne njegovih obljub. On je pripravljen dati življenje za ovce. Rimske in judovske oblasti so mislile, da vodijo dogodke; v resnici je bil Jezus tisti, ki je imel popoln nadzor nad dogajanjem – tudi nad križem. – On kliče vse ljudi, v  duhovne  poklice v Cerkvi posebej moške in ženske najprej kot učence in potem kot pomočnike, ki so z drugimi najprej verniki in šele potem njihovi voditelji oziroma pastirji.


VONJ PO VEČNOSTI

Čeprav je živeti lepo in radost bivanja osrečuje, pa so v življenju trenutki, ko nas veže le še bolečina, ko bi si želeli tudi ne biti, ko nas življenje nosi na valovih strahov in sta osama in bolečina edina družabnika v brlogu ranjenosti in zapuščenosti. - A ta trenutek umiranja je hkrati trenutek rojevanja svetlobe iz teme, ko nebo izpove ljubezen zemlji; trenutek, ki je izčrpal žalost, je postal rojstni trenutek veselja, ker je zadah smrti spremenil v vonj življenja in obsodbe ljudi pretopil v Božjo svobodo; trenutek, ki prestavi srca iz groba v zibel, trenutek, ki zgane roko v objem, ki dvigne glavo proti soncu, ki usmeri korake na pot k prijatelju, ki odpira usta za poljub in molitev. – Tega trenutka si nismo sami ustvarili – to je trenutek Gospodovega vstajenja, ki je trenutek zmage za vse nas, ker je vzcvetelo novo življenje, ki več ne preteče in ne oslabi, saj mu je zagotovljena bližina Boga; bližina, ki nič več ne zapušča in ne pozablja, bližina, ki ustvarja srečanja in srečo! – Zato je vstal; za naša srečanja, za našo srečo; za naše življenje z vonjem po večnosti. Aleluja!             (p. Pavel Jakop)


VELIKI ČETRTEK

Na veliki četrtek dopoldne v stolnih cerkvah škofje s svojimi duhovniki med mašo obnovijo duhovniške obljube in blagoslovijo sveta olja. Z večerno mašo pa se začne velikonočno tridnevje Gospodovega trpljenja in vstajenja. To je dan spomina na postavitev evharistije in Jezusove zapovedi ljubezni o medsebojnem služenju. Ponekod je med mašo obred umivanja nog,  svoj dar pa nocoj namenimo ubogim. Ob hvalospevu Slava Bogu na višavah zazvonijo zvonovi, ki potem utihnejo do slave na velikonočno vigilijo, oglasijo pa se ropotulje kot glas resnosti in žalovanja pa tudi otroške vedrine. Na veliki četrtek po obhajilu prenesemo Najsvetejše v tako imenovano ječo, kjer po maši opravimo molitev češčenja: najprej otroci, potem vabljeni vsi drugi. Tam opravimo molitve čez dan na veliki petek, tja je usmerjen tudi naš poklek ob prihodu in odhodu iz cerkve. Najsvetejše ostane tam do obhajila med bogoslužjem na veliki petek, ko ga potem prenesemo v božji grob. – Na veliki četrtek bodo pri maši sodelovali prvoobhajanci: prinesli bodo opremo za oltar, bogoslužne posode, hostije, vino in vodo. Duhovnik jim bo med mašo umil roke in jim dal pozdrav miru. Po maši bodo sodelovali pri molitvi pred Najsvetejšim in razkrili bodo oltarje. 


SVETA SPOVED

Sveta spoved je zakrament, po katerem nam Bog odpušča grehe. Pri sv. spovedi pride do pomiritve med Bogom in človekom in človekom s svojim bližnjim. Brez odpuščanja ni pravega miru in zdravih odnosov. Jezus je postavil zakrament spovedi, pri kateri se človek – grešnik - sreča z neskončnim božjim usmiljenjem. Doživi odpuščanje grehov in začne novo življenje. Poseben dar je pri spovedi milost, ki jo človeku Bog daje prav enkratno, v pravi meri in edinstveno zanj.  Pri spovedi je važno tudi duhovno vodstvo, zato je dobro in koristno, če imamo vedno istega spovednika. Priporoča se pogosta spoved, a kristjan jo opravi vsaj enkrat letno ali ob večjih in pomembnejših dogodkih v družini ali v osebnem življenju (prvo obhajilo otrok ali birma, poroka, obletnice in druga praznovanja, razne težave ali smrt v sorodstvu). Ob redki spovedi izgubimo navado, pogum, voljo. Na spoved se lahko pripraviš z razmišljanjem o svojem odnosu do Boga, bližnjega in do samega sebe. Poišči spovednika in se spovej kratko in jasno. Moli, da boš imel moč izvršiti, kar si obljubil, namreč  osvoboditi se zla in greha, in potrudi se sodelovati z božjo milostjo. Opravi pokoro in s pomočjo molitve in redne nedeljske maše začni popravljati svoje življenje.


KONEC ZAKONSKE ZVEZE

V tej knjigi s podnaslovom Prvi koraki na poti do novega življenja avtorica Penny Rich pripoveduje iz lastne izkušnje, kako se je soočala z ločitvijo in spet zaživela v novi situaciji. Govori ne le ločenim ampak vsem, ki so doživeli težke osebne brodolome pa želijo spet vstati in se podati naprej. – Dejstvo je, da okoli tretjina vseh zvez razpade - tako med poročenimi kakor tudi v prostih zvezah (pri teh je procent še večji). Ne pelje vsaka kriza med zakoncema ali partnerjema v razvezo. Če se s krizo prav soočita, lahko razplet zvezo celo okrepi. Zelo dobrodošla je pomoč partnerjema za ohranitev in utrditev naveze. V popolnem razsutju odnosov pa trpita oba partnerja, neizogibno pa tudi otroci in vsi bližnji. Če se naveza ne posreči, je potrebna pomoč po razvezi. V večini primerov pa ljudje ostanejo sami: pokomentiramo, malo opravljamo in to je največkrat vse. Dober prijatelj in naklonjeno okolje so takrat zelo dobrodošli. – V naši Cerkvi ponekod delujejo skupine za ločene, ki lahko človeku pomagajo in ga spodbujajo s podelitvijo podobnih izkušenj, s strokovno pomočjo in z duhovnim okoljem. Na našem koncu želimo vzpostaviti tako skupino ali pa vsaj občasno s kakšnim predavanjem pomagati preskušanim. Srečanje bo v sredo, 7. marca, ob 19.00  v župnišču v Trnovem.


SVETOVNI DAN BOLNIKOV

Na današnjo nedeljo, 11. februarja, je po koledarju tudi god Lurške Matere Božje. Ob prikazovanju Božje Matere Marije pastirici Bernardki v Lurdu v zahodni Franciji leta 1858 so se ob čudežnem izviru začela ozdravljenja in drugi čudeži, ki so tja pripeljali ljudi z vseh koncev sveta, da bi sebi in svojim izprosili ne le zdravje, ampak tudi mir in duhovno tolažbo (kar je včasih še pomembnejše). V dobrih 150 letih je nepojasnjeno ozdravelo okoli 7000 ljudi. Od leta 1905 deluje tam posebna neodvisna zdravniška komisija. Ta je doslej kot medicinsko nepojasnjene priznala 69 ozdravljenj, ki jih lahko razumemo kot čudežna. Lurd je postal največje krščansko romarsko središče. Datum prvega Marijinega prikazanja, 11. februar, je postal svetovni dan bolnikov. Tudi letos je papež za to priložnost objavil poslanico z naslovom Mati Cerkve: 'Glej, tvoj sin… Glej, tvoja mati.' In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi«.  Marija pod križem svojega Sina Jezusa je  model soočanja z bolečino, Marija Mati  Cerkve pa je zgled bolnikom in vsem, ki za bolne skrbijo in z njimi živijo, z vso ljubeznijo in spoštovanjem do človekovega dostojanstva od rojstva do smrti. Mariji, Materi nežnosti želimo izročiti vse bolne tako na telesu kot na duhu; naj jih v njihovem upanju podpira, pravi papež.


EVANGELIJ PO MARKU

Letos ob nedeljah poslušamo odlomke iz evangelija po Marku. Za današnjo nedeljo Svetega Pisma so veroučenci od 4. do 7. razreda na roke prepisali na 89 straneh evangelij po Marku, za kar so porabili okoli 80 delovnih ur. Prvoobhajanci so prepis opremili z risbami o Jezusovem rojstvu (česar Marko ne opisuje). Pred iznajdbo tiska so na podoben način prepisovali biblijo pisanja vešči menihi. Za večino otrok je bilo to delo neposredno srečanje s svetopisemskih besedilom. Markov evangelij je med štirimi (še Matej, Luka, Janez) najkrajši: nič ne  poroča o Jezusovem rojstvu, pripovedi so kratke, jedernate. Strokovnjaki menijo, da je po izvoru najstarejši in je nastal verjetno v Rimu za judovske kristjane okoli leta 70. V strnjeni obliki predstavi Jezusovo delovanje. S čudeži, delovanjem in oblastjo se je razodeval kot Mesija – Odrešenik. Križ in vstajenje sta ključna dogodka. – Baje so v slavni aleksandrijski knjižnici prejeli rokopis, ki ga niso mogli uvrstiti med takrat znane knjižne zvrsti:  ni bil samo leposlovno delo ne poezija, ne samo zgodovina ali življenjepis. Knjižničar se je odločil odpreti nov pojem v popisu knjig: evangelij. Ta izraz najdemo v prvem stavku Markovega evangelija, kjer piše: »Začetek evangelija o Jezusu Kristusu, Božjem Sinu.«


EDINOST – SVOBODA - SPRAVA

Teden molitve za edinost kristjanov  z naslovom Tvoja desnica, Gospod, se je poveličala z močjo bo v dneh od 18. do 25. januarja.  Naslov  so kristjani otočja Karibov (Srednja Amerika) izbrali iz pesmi Mojzesa in njegove sestre Mirjam v Svetem pismu, ko opevata osvoboditev in zmago nad zatiranjem, ki ga je judovsko ljudstvo dolga stoletja trpelo v Egiptu. Tudi zgodovina karibskih kristjanov je zaznamovana s ponižujočim suženjstvom Afričanov, ki so jih tja pripeljali evropski trgovci z ljudmi. Podjarmljena ljudstva so oropali njihovih neodtujljivih pravic: istovetnosti, človeškega dostojanstva, svobode in samoodločbe. Današnji kristjani na Karibih, ki pripadajo različnim krščanskim tradicijam, prepoznavajo Božjo roko, ki je na delu, da se konča to zasužnjevanje. Združuje jih izkušnja Božjega rešilnega delovanja, ki jim prinaša svobodo. »Faraonove vozove in njegovo vojsko je pahnil v morje … Tvoja desnica, Gospod, se je poveličala z močjo, tvoja desnica, Gospod, drobi sovražnika.« Tudi mi  – skupaj z mnogimi drugimi narodi Srednje in Vzhodne Evrope – smo osvobojeni kolonializma grehov, pogubnih idej in suženjske odvisnosti. Pridružili se bomo hvalnici Bogu, ki osvobaja, in prosili, da vodi kristjane in vse ljudi naproti edinosti »v resnici in ljubezni«.


SVETOVNI DAN MIRU

Poslanico za svetovni dan miru, 1. januar 2018, je papež Frančišek naslovil Migranti in begunci: ljudje, ki iščejo mir. Papež govori iz svojih lastnih izkušenj, saj je migrante in begunce osebno srečal. Prav to manjka vsem nam. Beremo in poslušamo poročila, a nismo jim pogledali v oči, nismo slišali zvena glasu njihove stiske. Reševanje problemov migrantov povzema papež v: sprejemanju in zakonitem vstopanju v državo, varovanju njihovih pravic, podpiranju in pomoči pri razvoju, npr. pri izobraževanju, in vključevanju tako, da prišleke pritegnemo k skupnemu bogatenju. Besedam se morajo pridružiti dejanja, ki so naloga vsakega človeka, družbenih in cerkvenih ustanov, globalne družbe, vsakega glede na njegove pristojnosti. Potrebno je prepoznavati celoto družbenih vzrokov, ki povzročajo migracije (ekonomski, družbeni, politični, verski ...), dežele od koder prihajajo, in dežele, kamor prihajajo, njihovo kulturo, vero, posebnosti, sprejemanje in vključevanje v novo okolje, pravice in dolžnosti. Papež namenja svoje  sporočilo tudi migrantom in beguncem, ki so dejavnik dogajanja. Vprašanj ni mogoče reševati posamezno, marveč celostno, kar je naloga vse družbe. Sočutje in usmiljenje, solidarnost in velikodušnost mora usmerjati pastoralna in državljanska modrost.


BOŽIČNO VOŠČILO

Evangelisti opisujejo božični dogodek, ko se je Bog sklonil k nam ljudem in je Večni postal človek, da bi za vedno ostal z nami. Božična skrivnost je otipljivo blizu v jaslicah in globoko in pristno doživljajo otroci. Odrasli preveč razumsko dojemamo skrivnosti in potrebujemo otroško srce, da bi  bolj čutili nevidni dotik Božje roke, ki se  dotika našega srca. Da bi se učlovečeni Bog tako dotaknil našega srca, da bi ostalo  dobro, pošteno, pravično in sveto. Zato je Bog postal človek in vedno znova prihaja med nas in se vedno znova dotika našega srca, da bi to srce (p)ostalo dobro, pošteno, pravično in sveto. Dobro – kar je temeljna odlika vsakega človeka in kar se izraža v vsakdanjih drobnih dejanjih. Pošteno – kar je bilo naša značilnost, ki pa danes žal vse bolj izginja. Pravično – kar presega zakon, pravilo in predpise ter ohranja Božji pogled na človeka in svet. Sveto – kar povzema vse druge kreposti in je končni cilj in najvišja sreča vsakega človeka. Želimo, da bi bilo vsako srce »dobro, pošteno, pravično in sveto«. Naj ta želja doseže vse ljudi dobre volje in naj bo to vodilo vsakega človeka tudi v novem letu 2018. Blagoslovljen božič želimo vsem bolnim in trpečim, vsem rojakom v zamejstvu in po svetu, pa tudi tistim, ki v izpovedovanju vere niso združeni z nami. Naj nas vse združuje prizadevanje, da bi bilo vsako srce »dobro, pošteno, pravično in sveto«. Vaši škofje in z njimi župnik.


BOŽIČNA SVETA SPOVED

Bližajo se božični prazniki in nanje se bomo pripravili: očistili bomo stanovanje in ga okrasili z lučkami. Še bolj pomembno je očistiti in okrasiti svojo dušo  z dobro spovedjo. Nikomur ni lahko iti k spovedi, a se splača. Preden greš, si izprašaj vest, kar pomeni: razmisli, katere grehe si naredil proti sebi, bližnjemu in proti Bogu v mislih, besedah in dejanjih. Grehe si lahko tudi zapišeš na list, ki ga prineseš k spovedi. Občutek, da nimam nobenega greha je primeren za otroke, odrasli pa grešimo pogosto. V resnici se otroci spovejo celo več, kot so zagrešili, odrasli pa se sprenevedamo, češ, saj nima kaj povedati. V spovednici pozdraviš »Hvaljen Jezus« in se pokrižaš; kdaj si bil pri sveti spovedi; moji grehi so … naštej jih, lahko jih tudi prebereš s svojega zapisa. Ne preveč splošno (recimo »nisem bil dober človek«), pa tudi preveč podrobnosti ni treba navesti. Če nisi prepričan glede greha, vprašaj duhovnika. Lahko ga vprašaš še kaj v zvezi s spovedjo. Duhovnik predlaga pokoro: molitev ali drugo nalogo.
Nato te povabi, da zmoliš na glas kesanje. Sledi najpomembnejši  del: duhovnik zmoli molitev odveze grehov in Bog ti jih je za vedno izbrisal! Odgovoriš: »Amen.«  Nato duhovnik: »Zahvaljujmo se Gospodu, ker je dober!«. Odgovoriš: »In vekomaj traja njegova dobrota!« On: »Gospod ti je odpustil tvoje grehe. Pojdi v miru.« Ti: »Bogu hvala!« Ne pozabi na svojo pokoro in srečno!


SVETOVNI DAN UBOGIH

Danes obhajamo prvič Svetovni dan ubogih po naših cerkvah . Sveti oče je ob sklepu izrednega jubileja usmiljenja utemeljil izbiro z besedami, da »bo to najprimernejša priprava na slovesni praznik Jezusa Kristusa Kralja vesoljstva, ki se je poistovetil z malimi in ubogimi in ki nas bo sodil po delih usmiljenja. Dan ubogih bo pomagal skupnostim in vsakemu krščenemu, da premislijo o tem, kako je uboštvo v samem srcu evangelija, in o dejstvu, da ne bo moglo biti ne pravičnosti ne socialnega miru, dokler bo Lazar ležal pred vrati naše hiše. Ta dan bo tudi pristna oblika nove evangelizacije, s katero lahko prenovimo obličje Cerkve v njenem nenehnem pastoralnem spreobračanju, da bo priča usmiljenja«. Papež Frančišek že vse od začetka svojega pontifikata posebno pozornost namenja ubogim in obrobnim vseh vrst. Pa ne le z izkazovanjem miloščine, ampak jim vrača njihovo dostojanstvo, ki je z leti morda zbledelo, ali pa ga ljudje ne vidimo več. Glas ubogih poziva vse krščene, številne krščanske dobrodelne ustanove in tudi civilno družbo samo, naj uporabijo najboljše moči in sredstva, da se ne bodo omejili zgolj zagotavljanju bratske pomoči revnim, pač pa da bodo tudi tako na človeškem kot na duhovnem področju poudarili dostojanstvo osebe ubogega.


BLAGOSLOVLJENA VODA

Voda je vir življenja in eno pomembnejših krščanskih znamenj.  V vodi se pri svetem krstu prerodimo v Božje otroke. Blagoslovljena voda je znamenje Božjega življenja in ko se pokrižamo z njo, je to znamenje Božjega varstva in blagoslova. Vodo blagoslovi duhovnik. Ko ob vstopu v cerkev pomočimo prst v blagoslovljeno vodo in se pokrižamo, obudimo krstne obljube.  Krstne obljube vključujejo odpoved hudemu duhu in varovanju pred grehom. Zato je v krščanskem domu posodica (kropilnik) z blagoslovljeno vodo, da se lahko z njo pokrižamo sami ali koga drugega ob prihodu domov, ob odhodu z doma in zlasti ob pomembnih družinskih in osebnih dogodkih (obletnice, rojstni dnevi, godovi, odhod na daljšo pot). Blagoslavljamo lahko ljudi, prostore, predmete, živali. Pri tem lahko uporabimo primerno besedilo iz molitvenika ali rečemo: Bog te blagoslovi: v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.  Ob tem z vodo pokropimo osebo ali stvar in se pokrižamo. Z blagoslovljeno vodo pokropimo tudi telesa umrlih ali njihov pepel v žari, lahko pa tudi nagrobne sveče, cvetje in grobove. Po molitvi Cerkve, zasluženju svetih in Kristusa samega, je blagoslovljena voda ob pobožni uporabi najučinkovitejše sredstvo za odganjanje hudiča in slabega (sv. Terezija Velika). Blagoslovljeno vodo zajamemo v cerkvi iz kropilnika ali jo nalijemo iz posebne posode. Blagoslovljene vode ne odvržemo kamorkoli, ampak jo zlijemo na vrtu v zemljo.               (po gloria.si)