Izraz procesija (lat. procedere = napredovati) pomeni verski sprevod, v katerem se nosi kako versko znamenje (npr. pri procesiji za dež ali za kako drugo potrebo grejo verniki za križem v neko cerkev in po poti molijo po namenu; pri velikonočni procesiji grejo v velikonočnem praznovanju za kipom Vstalega Kristusa, ob prazniku Svetega Rešnjega Telesa in Rešnje Krvi spremljajo monštranco s sveto hostijo ali Najsvetejšim k oltarjem po vasi, častijo Najsvetejše in molijo za razne namene). Manj izrazita, a prisrčna, je procesija otrok, ki grejo v cerkev k prvemu svetemu obhajilu ali pa k sveti birmi. Poznan je križev pot. Posebna je pogrebna procesija, pri kateri spremljamo pokojnika v grob in zanj molimo. Podobno kot organizator planinskega pohoda predpiše potrebno opremo in med potjo skrbi za disciplino, tako tudi pri verski procesiji veljajo pravila, ki so bila še nedavno samoumevna, danes pa jih je potrebno znova poudarjati: urejena skupina hodi dostojanstveno (namen je že sama pot, povrh še nek kraj/cilj – zato ne hodimo kot čreda ampak v vrsti, v parih ali drugače in ne prehitro; pomemben je tudi vrstni red, postavitev npr. častne straže, pevcev…); z določenim namenom (pogreb, češčenje, molitev …); namenska oprema (križ, zastava, druga znamenja …) in primerna osebna urejenost in sodelovanje (dostojna obleka in obutev, utišani telefoni, glasna ali tiha molitev, petje, zvonjenje in drugo); gledalci oz. radovedneži in klepetalci ne spadajo v sprevod!
HODITI V PROCESIJI
