Beseda verouk počasi izginja in govorimo raje o katehezi. Kajti učimo se jezike in matematiko, zgodovino Cerkve in o Svetem pismu. Vere se človek ne nauči! Vera je Božji dar in sad človekovega iskanja, življenjskih izkušenj in molitve, pa tudi občutka greha in sreče odpuščanja. Vsega tega se ne naučimo iz učbenika in delovnega zvezka, tudi ne s pomočjo listkov za liturgični zvezek. Čemu torej verouk oz. kateheza v župniji? – Hoditi se navadimo tako, da hodimo že od malega: v začetku nebogljeno, s pogostimi padci in tudi kakšno buško; potem je korak vedno bolj krepak in še v tek se bo spustil. – Nekoliko podobna je naša rast v veri: če jo izkušamo že od rojstva, bo postala sčasoma samoumevna, močna in prečiščena. Pravo okolje je družina in dom, potem verno občestvo v župniji in s pomočjo kateheze. Verouk oz. kateheza pride nazadnje, potem ko so v družini pognale korenine vere, starši in sorejenci, stari starši in drugi sorodniki pa so bili v pomoč in spodbudo. Kaj bo zraslo, če pride otrok v katehezo brez verske izkušnje v izvorni družini, če nikoli prej ni bil v cerkvi in ni nikoli videl moliti svojih staršev in ni bil nikoli z njimi v cerkvi? Čudeži so redki. /župnik/
KDO JE KATEHET?
