»Modrost hvali sama sebe, v Bogu najde svoj ponos, v občestvu
njegovega ljudstva se ponaša.« (Sir 24,1)
Božja modrost ni oddaljena resnica, skrita le v nebesih.
Sveto pismo jo opisuje kot živo navzočnost, ki prihaja med
ljudi, kot dih Stvarnika, ki vdihuje smisel v vse stvarstvo.
Sirah nas vabi, da te modrosti ne iščemo le v knjigah ali v
pametnih besedah, ampak v samem življenju – tam, kjer
Bog razodeva svojo navzočnost: v naravi, v tihih molitvah,
v preprostih dejanjih ljubezni. Ko modrost prebiva med
ljudmi, postane svet kraj srečanja z Bogom. V njej nas Bog
uči videti globlje: da prepoznamo njegovo roko v preizkušnjah,
njegovo nežnost v trpljenju in njegov namen v
vsakem trenutku. Modrost ni le znanje, ampak Božji način
gledanja na svet – s srcem, ki ljubi,
in z duhom, ki zaupa. Gospod nas
danes vabi, da odpremo srce tej modrosti.
Ne tisti, ki se ponaša z razumnostjo
sveta, ampak tisti, ki posluša
Božji glas v ponižnosti, bo
napolnjen z mirom in svetlobo.AI
Božja modrost
