Te dni proslavljamo dve obletnici: v Knežaku 120 letnico ustanovtve in delovanja krajevnega gasilstva, v Kopru, kjer je sedež naše koprske škofije, pa 1500 let prihoda škofa Nazarija in ustanovitve Kopra, mesta na Kozjem otoku (Capris/koza – Capo d’Istria/ središče Istre – Koper). Škof Jurij je ob tem za Družino povedal, da je sam vse bolj prepričan v koristnost in pomembnost obletnic. Zdi se, da nam vsem primanjkuje zavesti o lastnih koreninah. Obletnice nas potegnejo nazaj v zgodovino in obenem porinejo v prihodnost. Če hoče drevo narediti košato krošnjo, rabi globoke korenine. Zgodovina človeka umirja. Je učiteljica življenja. Ko imamo za seboj nekaj življenja, dosti bolj vemo, kako bo šlo naprej, kot ko smo bii na začetku. Izkušnje, ki jih ima Cerkev kot Cerkev, ima tudi vsako društvo. Čas pa je priložnost, da nekaj naredimo. – Obe skupnosti – gasilstvo in Cerkev – naj še naprej krepko združujeta srčne in korajžne ljudi!
Avtor: Administrator
Sveta Trojica
Danes zremo Sveto Trojico takšno, kakršno nam je dal spoznati Jezus, ki nam je namreč razodel, da je Bog ljubezen ‘ne eden v eni sami osebi, ampak v treh osebah ene Božje narave’ (hvalospev): da je Stvarnik in usmiljeni Oče; da je Edinorojeni Sin, večna učlovečena Modrost, ki je za nas umrl in vstal; in končno, da je Sveti Duh, ki vodi vesolje in zgodovino k dokončnemu osredinjenju. Tri osebe so en Bog, ker je Oče ljubezen, Sin je ljubezen in Sveti Duh je ljubezen. Bog je ves in samo ljubezen, najčistejša, neskončna in večna ljubezen. Ne živi v neki neizmerni osamljenosti, temveč je neusahljivi vir življenja, ki se brez prestanka podarja in posreduje. – V vsem tem, kar obstaja, je v nekem smislu vtisnjeno ‘ime’ Svete Trojice, saj je vse, kar je, vse do zadnjega delčka, v odnosu in s tem odseva Boga, ki je odnos in s tem odseva stvariteljsko Ljubezen. Vse izhaja iz ljubezni, teži k ljubezni in se giblje zaradi ljubezni. – In največji dokaz, da smo ustvarjeni po podobi Svete Trojice, je ta, da nas samo ljubezen osrečuje, saj smo v odnosu zato, da ljubimo, in živimo zato, da smo ljubljeni.
Benedikt XVI.
Praznujte veliko noč
Praznujte veliko noč, slavite Vstalega, kajti križ ni več ključ, ki vse zapira.
Bog ga je obrnil, da bi našli odprta vrata.
Praznujte veliko noč, slavite Živega, kajti smrt ni več
strah pred ničem.
Bog ji je odvzel želo,
da bi našli polno življenje.
Praznujte veliko noč,
slavite Poveličanega,
kajti rane niso več
znamenje nemoči.
Bog jih je napravil
za okras Zmagovalca,
da bi lahko praznovali.
Praznujte veliko noč,
slavite Zmagovalca,
kajti grob ni več
zadnje bivališče človeka.
Bog ga je odprl,
da bi našli dom v nebesih.
- Albrecht
Takšni so
Poglej okoli sebe, zazri se v ljudi, s katerimi moraš preživljati dneve.
S temi ljudmi moraš shajati, živeti z njimi v miru in ob tem graditi svoj srečo.
Teh ljudi si nisi sam ustvaril, morda niso vsi po tvojem okusu.
Ne moreš razumeti, da so takšni, kot pač so – popolnoma drugačni, kot si ti.
Ko z njimi živiš iz dneva v dan, vedno težje sprejemaš, koliko slabosti in napak imajo.
Sčasoma ne vidiš nič drugega in si misliš: Če bi se poročil kako drugače, bi bilo veliko bolje.
Ali pa si misliš: Če bi imel druge starše, če bi bili otroci drugačni …, bi lahko bil veliko srečnejši.
Mnogi ljudje so nesrečni vse življenje, ker se nikoli ne morejo ali nočejo prilagoditi. V osnovi to ni drugega kot zakrknjena sebičnost.
Ne misli toliko in samo na svoj lastni Jaz, zaživi v ljubezni s svojimi soljudmi. Rad jih imej takšne, kot so.
To je najboljša pot k tvoji sreči.
Po: P. Bosmans, Živi vsak dan
Pomni, človek, da si prah!
V vesoljnih prostranstvih nas je komaj za prah; cesarstva, maliki in človeški izdelki se vrtinčijo v zgodovinski prah. Prah je na pohištvu in med oblačili, v zraku in za avtomobili, nabira se na dobrih sklepih in na neizpolnjenih obljubah, na spominu in papirju, na prijateljstvu in ljubezni; kajti iz prahu smo in v prah se vračamo! Preganjamo ga s tehniko in čistili, cilji, gibanji in orožjem. Bežimo pred njim v zelene oaze, v sterilnost in goljufijo, v omamne svetove in tiranijo, med lažne obljube in prazne upe, a ne moremo pozabiti: iz prahu smo in v prah se vračamo! Tudi Ti si hodil po prahu svoje domovine, s prahom v očeh, občutil si ga na koži in med zobmi, imel si ga v laseh in dlaneh. Umil si ga z nog svojih prijateljev, padal si vanj pod udarci biča, prašnega so te zavili v mrtvaški prt in položili v grob. Premagal si smrt prahu, zato brez strahu: v prah se vračamo, iz prahu nas boš obudil v prenovljeni svet! B. Vrbovšek, Gospod, povsod vidim Tebe
Jezus izžene hudiča
Eni hudiča vidijo povsod: kako vpliva na javno mnenje, ali je v pornografiji, ki zasužnjuje toliko ljudi. Gotovo ne smemo takoj v vsem videti hudiča, po drugi strani pa moramo paziti na trike, ki jih hudič uporablja, zato da se skriva. Evangelij jasno ločuje med bolnimi in obsedenci, tudi če so lahko posledice enake. Najbolj jasen pokazatelj hudičevega posebnega delovanja je upor do svetega, ko nekdo ne more več moliti in je razburjen, če drugi ob njem molijo. Boji se križa, blagoslovljene vode in drugih svetih znamenj. Tak človek se brani pred vsem, kar je svetega. Ne sprejema blagoslovljene vode, katere posebnost zazna, tudi če mu je bila posredovana na skrivaj. Drugi pokazatelji obsedenosti so nečloveška moč, ki lomi vse, tudi železne verige. Obsedenec sliši čudne glasove, posebno ob nekaterih urah sredi noči, postane živčen, kriči, preklinja, drugič onemi, lahko postane tudi tako težak, da ga več ljudi ne more dvigniti. Ko obsedenost mine, se ničesar ne spominja. Če nočemo biti na hudičevi strani, se moramo odločno postaviti na stran Boga, Device Marije, svetnikov, vsega, kar je dobro. Človek se mora zavedati svoje svetosti, svoje vrednosti kot osebe, ustvarjene po Božji podobi. Zato se mora tudi varovati negativnih ideoloških, ekonomskih, političnih in sil zlagane vernosti, ki ga zastrupljajo. Potrebna je zdrava pamet in pa zaupanje v Gospoda.
Po: G. Amorth, Bog, lepši od hudiča
Sveto pismo
Sveto pismo (SP) je nastajalo več tisoč let in je bilo najprej posredovano ustno in šele z nastankom pisave je bilo od Boga razodeto sporočilo zapisano in nato prevedeno v sodobne jezike – do danes v več kot 3380 jezikov. Najstarejši prevod je bil iz hebrejščine v grški jezik v 3. in 2. stol. pred. Kr., latinski prevod SP je iz začetka 5. stoletja, v večini delo svetega Hieronima. Prevodi so pomagali pri soustvarjanju narodnih jezikov. Tako se je tudi slovenščina začela razvijati z Dalmatinovim prevodom Biblije (1584). Pomemben je t.im. Küzmičev Nouvi zakon (1771) v prekmurščini. Prva katoliška slovenska izdaja SP, t.im. Japljeva Biblija 1802. Wolfov prevod je izšel 1859. Prevajala sta tudi Stritar in Gregorčič. Konec 19. stol. je v mnoge naše hiše Mohorjeva družba prinesla Zgodbe SP. Novejši je t. im. Mariborski prevod SP 1961. To je prvi prevod SZ knjig iz hebrejščine v slovenščino, medtem ko je celotna NZ prevedena iz grškega izvirnika. Leta 1974 je izšla še popravljena različica Mariborske izdaje, imenovana Ekumenska izdaja SP, saj so jo pripravljali katoličani in protestanti. Leta 1996 je izšel Standardni prevod SP, ki je dosledno preveden po izvirniku. Po: U. Flisar
Jezusov krst
Jezus se je dal krstiti Janezu kot odrasel. Šlo je za judovsko obredno dejanje, ki je imelo spokorni značaj. Podobne obrede najdemo tudi pri drugih verstvih. Jezus, ker je bil učlovečeni Bog, sicer ni potreboval takšnega očiščevanja, saj je bil brez greha; je pa hotel iz solidarnosti do grešnikov stopiti v vrsto grešnikov, ki so prihajali k Janezu Krstniku in mu priznavali grehe, ki pa jih Janez seveda ni mogel odpustiti. Tako je Jezus že vnaprej pokazal, da želi vzeti nase vse grehe človeštva, torej greh sveta (kot se je izrazil Janez Krstnik), kar se bo dokončno uresničilo skozi njegovo trpljenje in smrt na križu; v vstajenju pa bodo naši grehi dokončno premagani in krivda izmita. V ta namen se je Jezus vse svoje javno delovanje družil z grešniki, da bi jim bil blizu in bi jih lahko pritegnil v svoj odrešenjski proces. Tudi v trenutku smrti na križu je bil med razbojniki, da bi jih rešil. Ker v enem cerkvenem letu podoživimo vsa leta Jezusovega življenja, torej nekaj več kot trideset, so si dnevni datumi lahko zelo blizu, a je seveda med dogodki lahko razlika več let. Tako je tudi v primeru praznika Jezusovega rojstva in njegovega krsta v Jordanu datumsko le štirinajst dni razlike, a realno je med dogodkoma razlike več desetletij. M. Turnšek
Božje rojstvo v meni
Dobri Bog, danes praznujemo božič, praznik našega odrešenja, praznik rojstva tvojega Sina. K nam je prišel kot otrok. Podobe jaslic, podoba Marije, ki svojega novorojenega otroka ljubeče drži v naročju ali kleče moli pred njim, se me dotaknejo. Pokažejo mi tvojo nežno ljubezen. Ta ljubezen ne prihaja z močjo. Kot dete je, ki ga vzamem v naročje in ga pestujem. Božji otrok – tako nam pripoveduje ta praznik – ni le v jaslih v betlehemskem hlevu. Je tudi v naših srcih. Daj mi danes verovati v to in daj mi hkrati izkusiti, da je Božji otrok v meni, da je moje srce napolnjeno z ljubeznijo, ker si v njem rojen ti sam. Ko se v meni rodiš ti, prepoznam lastno vrednost. Drzneš se roditi v hlevu mojega srca, da bi me v moji vsakdanjosti in banalnosti spomnil na to, da v meni prebiva skrivnost, ki je večja od mene.Ta skrivnost tvoje ljubezni, ki jo vidim in začutim v otroku v jaslih, živi v meni in med nami. Dopušča, da smo doma v sebi in drug z drugim. V svoji hiši nismo sami. Ti sam si našo hišo izbral za svoje prebivališče. Daj nam na nov način bivati v naših srcih in naši hiši,kot ljudem, ki so bili vredni postati kraj tvoje navzočnosti.
Po: A. Grün, Božična knjiga
Podarim – dobim
December je čas, ko si med seboj izrekamo najboljše želje in se obdarujemo. Miklavž, Dedek mraz,
Božiček … Vemo, kako dobro dene, če komu kaj podarimo in je tega iz vsega srca vesel. Velika umetnost je pravilno obdarovati, še večja pa je umetnost sprejemanja. Morda si kdaj dobil dragocenost – ali le kaj malega. Ob tem se vedno zavedaj, da je ljubljeni človek veliko razmišljal, da je skrbno izbiral in zavil darilo v upanju, da te bo s tem presenetil in ti naredil veselje. Nisi pozabljen. Mnogo ljudi je pozabljenih, nikoli nič od nikogar ne dobijo, nihče ne misli nanje. Bodi torej vesel, da te ima nekdo rad in misli nate. Bodi hvaležen za to. In nauči se pokazati, da znaš to ceniti, pa četudi je samo malenkost. P. Bosmans, Živi vsak dan