Avtor: Administrator

Ob smrti Benedikta XVI. je bilo o pokojnem zaslužnem papežu podanih veliko izjav in sodb. Neki francoski publicist je zapisal: Nisem se rodil kot katoličan, pač pa sem se oblikoval ob švicarskem duhovniku, ki je bil blizu Josephu Ratzingerju. Tako sem, ne da bi se kadar koli srečal z njim, rasel v njegovi navzočnosti. Vezi so se še poglobile, ko nam je dovolil, da smo v naši založbi objavili njegovo delo Duh liturgije. Zaznamovala me je predvsem njegova liturgična misel: Bog v središču vsega, Bog prvi v vsaki stvari, človek pa mu odgovarja najprej s slavljenjem in češčenjem, ponižnostjo uma. V tem smislu je liturgija šola življenja pred Bogom. O tem morda danes manj govorimo, a ta dediščina ostaja globoko vpisana v mlade rodove. Prihod papeža Frančiška je prinesel konec ozkemu konservativnemu branju, v katerem so nekateri izgubili izpred oči neprimerno širše obzorje Benedikta XVI. Zaslužni papež ni želel vrnitve nazaj in tudi ne dialektike, ki bi ustvarjala nasprotje med redno in izredno obliko bogoslužja. Pri njem ima prednost logika ljubezni do bližnjega, ki preprečuje, da bi se vkopali v preteklost. Zaznamuje tudi najglobljo točko, ki se je je treba oprijeti, da gremo naprej in se prilagodimo sedanjosti.   (Družina 2023, št 1, str. 22)

 

Bog vam daj zdravje, srečo in vse dobro!

Vaš župnik Lojze

Božič je obletnica Jezusovega rojstva in še več: Božje rojstvo presega meje časa in prostora. To skrivnost učlovečenja Boga najbolj doživljamo ob jaslicah, v domači družini in zlasti pa pri sveti maši, ko so dogodki odrešenja vedno aktualni in zadevajo vsakega človeka. Tako Božje rojstvo pomeni upanje za celotno človeštvo. Emanuel je Bog z nami. Nismo sami še posebno, ko doživljamo vojno, različne oblike nasilja in druge vrste negotovosti. Božje dete se ni rodilo v toplem domu, temveč na poti, v mrazu in negotovosti. Tudi sedaj mnogi trpijo zaradi različnih oblik nepravičnosti. Njihov Božič je podoben tistemu na betlehemskih poljanah in begu svete družine v Egipt. Spomnimo se osamljenih in onemoglih, bolnih in tistih, ki v teh dneh v bolnišnicah skrbijo zanje, pa vseh tistih, ki delajo in skrbijo, da lahko mi v miru praznujemo. Tudi po njih Gospod prihaja k nam. – Slovenski škofje vsem družinam in posameznikom, krščanskim občestvom, Slovencem doma, v zamejstvu in po svetu ter drugim krščanskim Cerkvam in skupnostim želimo blagoslovljen božič. Naj nam praznovanje Božjega rojstva utrdi vero, prinese mir, veselje in novo upanje.

(iz letošnje Božične poslanice slovenskih škofov)

Kako hitro se je obrnilo leto in že je tu zima. Vremenarji pravijo, da bo mila in brez snega. Bodo morda vsaj prazniki beli? Trgovine ponujajo bleščavo na vsemogočem blagu, ki ga v glavnem niti ne potrebujemo. Morda se kje med vsem bliščem skrivajo figurice za jaslice. Pa tudi v tem skritem kotičku ne najdemo, kar iščemo. Iščemo ga vsega skromnega v tišini in tihoti, v preproščini in skromni zarji, ko smo spet pripravljeni na njegovo rojstvo v nas. Ko smo iz svojih src pometli in počistili pajčevino grehov, slabe volje in zagrenjenosti. Umakniti se moramo v kamrico svojega srca in počakati, da pride Emanuel – Bog z nami. Tako bodo ne glede na luči ali sneg, ne glede na dan ali noč, tudi letošnji božični praznični dnevi bleščeči in sijoči v občutkih svobode, ki jo podarja Odrešenik; in v darovih, ki si jih bomo izmenjali, ko bomo srčno in neomejeno podarili drug drugemu voščilo za Božič in Novo leto: Kristus se je rodil, veselimo se!   

 (prim. Družina 2022/49, str. 10 )

Gospod, kaj smo naredili iz adventnega časa?

Postal je čas prazničnih nakupov, hitenja in nemira.

Ali s tem, ko hitimo, ne bežimo od tebe?

Naj bo moj advent čas, ko ti bom prisluhnil

v tišini srca. Advent vendar pomeni: ti prihajaš! Prihajaš ob koncu časov in hočeš priti tudi zdaj.

Da, Gospod, pridi danes na novo v moje življenje.

Napravi prostor v meni za svojo navzočnost.

Ozdravi me, očisti me krivde, daj da ne bo ničesar v mojem življenju, kjer bi ne bil Gospod.

Naj tvoj mir prebiva v meni. Naj me nič postranskega in nepomembnega ne vznemirja. Naj bom že danes pripravljen na to, da prideš, da se bom iz vsega srca veselil tvojega rojstva.

 

(Družina 2022/47, str. 32 )

Besede apostola, ki so bile izbrane za temo letošnjega svetovnega dneva ubogih, predstavljajo velik paradoks našega verskega življenja: Kristusovo uboštvo nas bogati. Pavlu je uspelo predstaviti ta nauk, ki ga Cerkev širi in izpričuje skozi stoletja, saj je sam Bog v svojem sinu Jezusu izbral to pot. Ker je Kristus postal ubog za nas, so naša življenja razsvetljena in spremenjena. Pridobijo vrednost, ki je svet ne ceni in je ne more dati. Jezusov zaklad je njegova ljubezen, ki nikogar ne izključuje. Išče vsakogar, še posebno marginalizirane in tiste, ki so prikrajšani za osnovne življenjske potrebščine. Iz ljubezni je odložil slavo in si nadel človeško podobo. Iz ljubezni je postal služabnik, pokoren vse do tega, da je sprejel smrt, smrt na križu (prim. Fil 2, 6-8). Iz ljubezni je postal »kruh življenja« (Jn 6, 35), da bi vsi lahko imeli, kar potrebujejo in našli hrano za večno življenje. Kakor je bilo Gospodovim učencem težko sprejeti ta nauk (prim. Jn 6, 60), tako je tudi nam danes. A Jezusove besede so jasne: če želimo, da življenje zmaga nad smrtjo in da je dostojanstvo rešeno krivic, moramo slediti Kristusovi poti uboštva, deliti svoje življenje iz ljubezni, lomiti vsakdanji kruh s svojimi brati in sestrami, začenši z najmanjšimi izmed njih, tistimi, ki so prikrajšani za najbolj osnovne življenjske potrebščine. Na tak način ustvarjamo enakost, osvobajamo uboge iz njihove bede, bogate iz njihove ničevosti in tako ene kot druge iz njihovega obupa.

(iz papeževe poslanice za svetovni dan ubogih Zaradi vas je Kristus postal ubog)

Ob prazniku vseh svetih bomo letos deležni kar nekaj povezanih dela prostih dni, ki omogočajo primerno razporeditev molitev za rajne na pokopališčih in blagoslov grobov.  Predvidevamo, da bodo tokrat pokopališča spet bolj obiskana. Naj bo to priložnost, da z globoko vero, umirjeno ter v preprosti govorici oznanjamo vero v Jezus Kristusa, od mrtvih vstalega, ter v posmrtno življenje in v vstajenje mrtvih. Bodimo pozorni na lepo izpeljano bogoslužje. Prosimo laike za pomoč, da na pokopališčih pripravijo preprosto ozvočenje, da bo skupna molitev slišana. – Tudi letos spodbujamo k darovanju za svete maše za pokojne. Od zbranih darov vsekakor nekaj maš opravite v župniji; se pa za mašne namene zelo priporočajo tudi duhovniki, ki niso na župnijah. –  

Upamo, da so množici poveličanih že pridruženi naši bratje v duhovništvu, ki so se letos poslovili od zemeljskega življenja. Spomnimo se jih ob tem prazniku v svoji osebni molitvi.

Naj našo vero v vstajenje utrjuje dialog med Jezusom in Marto: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ to?« Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Mesija, Božji Sin, ki prihaja na svet.«              

(Obvestilo župnikom za Vse svete, SSŠ 2022, 247)

Znotraj  mednarodnega Leta družine poteka teden za življenje, ki želi  poudariti »kulturo skrbi za drugega«. Ta je najprej značilna za ožjo družino, kjer starši noč in dan skrbijo za svoje otroke, in zakonci skrbijo drug za drugega.

Obenem pa je kultura skrbi za drugega širša resničnost, gre preko generacij, razteza se v širšo družbo in jo blagodejno oblikuje v duhu svetovne človeške družine, svetovnega bratstva. Predstavljajmo si deklico, ki  je prinesla svoji prababici šopek rož. Starkino obličje razodeva žlahtno skrb, ki jo je vse od mladosti živela za svoje domače in s katero jih še vedno v molitvi spremlja na njihovih življenjskih poteh. Tako se srečujeta otroško veselje in preizkušena življenjska vedrina. Preizkušnje, ki jih živimo in ki jih doživljamo v skrbi za drugega, so klic, da bi odkrivali resnični Vir veselja do življenja, ki ne presahne.  »Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo«, je ta Vir opisal apostol Janez. Ta Vir, Božja ljubezen, nam daje potrpežljivost in vztrajnost v dobrem, kar je blagoslov in sreča tudi za nas. »Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo.«

(1Jn 3,14).

V Stični je včeraj pod gornjim naslovom potekalo  tradicionalno, že 41. srečanje mladih: na deževno in mrzlo  soboto je kljub dežju in mrazu vladalo toplo in veselo vzdušje.  Sveto mašo je daroval koprski škof Jurij Bizjak. V pridigi je mlade opogumil, da bi vedno znali stopiti iz udobja in izbirati viharje, ki jih prinaša življenje. “Če se hočeš naučiti plavati, moraš skočiti v morje, in če se hočeš naučiti jadrati, se moraš podati na morje: Zaman se učiš jadrati na kopnem in zaman se učiš plavati po suhem! Treba je skočiti v morje in treba je odriniti od kraja, da postaneš izkušen morjeplovec in vzdržljiv plavalec.” Pred sveto mašo je mlade nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. To je bil že njegov šesti obisk Stične mladih. Dejal je, da se dobro spominja treme pred svojim prvim obiskom festivala ter presenečenja nad toplim sprejemom, ki ga je v Stični deležen vsakič znova. “To kar sem doživel takrat me je popolnoma prevzelo. Vi ste mi odprli vrata, jaz sem stopil skoznje in naletel na veliko toplino, odprtost, strpnost in sožitje. Bilo je vedno, ko sem bil tukaj, danes sem šestič, čudovito. Hvala vsem za to veliko, odprto srce.”

Pozdrav vsem otrokom in staršem, ki ste letos prvič ali pa spet vstopili v šolske prostore in  se bomo  kmalu srečali tudi pri verouku oz. pri župnijski katehezi. Govorimo o katehezi, ki   pomeni odkrivanje lepega in dobrega. To je izhodišče za pot v sveto in božje. Zdravi in dobri odnosi v družini so najboljša osnova za odkrivanje  Boga in vere vanj. Pri katehezi želimo družinsko izkušnjo povezati z izkušnjami v skupnosti župnije. V župniji smo v neke vrste družini, ko smo pri verouku, pri maši, pri dejavnostih ali pri igri. Tu prijateljujemo, se oblikujemo, vzgajamo. Starši ste v svoji družini prvi in nenadomestljivi kateheti. Vi ste  nenadomestljive priče vere: v besedah in ravnanju. Kar vi mislite, govorite in delate, to dajete svojim otrokom kot vrednote, ki so temelj njihove vere. Z župnijsko katehezo vam želimo pomagati v vašem prizadevanju za oblikovanje vaših otrok v odrasle in verne ljudi. Medsebojno sodelovanje in dopolnjevanje družinske in župnijske skupnosti je zato zelo pomemebno in potrebno.

Pismo staršem in otrokom ob začetku verouka:

Dragi starši in otroci!

V začetku novega veroučnega leta vam vsem želim veliko dobre volje in Bog nja bo z vami na vseh vaših poteh in pri vseh opravilih! Verouk v Knežaku v letu 2022/23:

1. triada: verouk bo v TOREK po spodnjem urniku; uporabljali bomo delovni (dz) in liturgični zvezek (lz); listke dobijo otroci v nedeljah po maši in jih doma prilepijo, s pomočjo staršev poiščejo tudi odgovor in ga zapišejo );  

 

1. r. ob 16.15, dz Božji otrok sem 12,00 € + lz 3,70 € = 15,70 €
2. r. ob 15.30, dz Jezus je moj prijatelj 12,00 € + lz 3,70 € = 15,70 €
3. r. ob 14.30, dz Kristjani praznujemo skupaj 12,00 € + lz 3,70 € = 15,70 €

 

2. triada: verouk bo v ČETRTEK po spodnjem urniku. V drugi triadi bodo otroci rabili učbenik (iz župnijske zaloge in od starejših), delovni in liturgični zvezk.

 

4. r. ob 15.00, dz Božje darilo zate (novo) 15,00 € + lz 3,70 € = 18,70 €
5. r. ob 14.00, dz Znamenja na poti k Bogu 7,50 € + lz 3,70 € = 11,20 €
6. r. ob 16.00, dz Radi živimo (za dva letnika) 17,00 € + 3,70 € = 20,70 €

           

3. triada: verouk bo v PETEK po spodnjem urniku; uporabljali bodo spodaj navedeno gradivo; v pripravi na birmo bomo uporabljali Sveto pismo.

 

7. r. ob 14.15, delovni zv. Radi živimo (od lani)
8. r. ob 15.00, delovni zv. Radi živimo (od lani)
9. r. ob 16.00, pripravljeno gradivo

 

Verouk za vse skupine bom imel župnik (Lojze Milharčič, tel 041 338 915, lojze.milharcic@gmail.com).  

Verouk poteka v veroučni učilnici (in/ali v cerkvi) v Knežaku. Otroci pridejo k verouku točno in gredo potem domov!  Zbirno mesto je ob čebelnjaku ali na dvorišču pred učilnico (ob slabem vermenu). Zadrževanje drugih v bližini izvajanja verouka je za skupino, ki ima “uro”, moteče.  Za 1r in 2r traja srečanje 30 min, za vse druge skupine pa 45 min. Priprava na prvo obhajilo (3r) in na birmo (7r in  8r) vključuje poseben program.

Otroci, vrnite lanski veroučni učbenik in spričevalo  (podpisano od staršev; če ga za preteklo veroučno leto še niste dvignili, vas čaka za naslednje leto); imejte s seboj peresnico in vse, kar vanjo spada!

Na veroučno nedeljo, 11. septembra, bo pri maši ob 10.00 blagoslov veroučencev in nahrbtnikov.

Starši, poskrbite, da otrok poravna stroške za pripomočke (izročite mu točen znesek v kuverti z imenom/priimkom). Vabim vas na srečanje za vse starše veroučencev, ki bo v torek, 13. septembra, ob 20.00  v cerkvi.    Vabim vas skupaj z otrokom redno k  nedeljski sveti maši. Starši, molite za svoje otroke!

 

Pozdravlja  vas župnik!