• SLOMŠKOVO nedeljo obhajamo po 24. sep-tembru, ko je god bl. Antona Martina Slom-ška. Njegove relikvije so vzidane v oltar na Sveti Trojici nad Trnjem, kjer bo danes ob 15. uri sveta maša.
• STARŠI prvoobhajancev (3. r.) bodo imeli srečanje v četrtek, 1. oktobra, starši 7. in 8.r v četrtek, 8. oktobra – obakrat ob 20.00 v veroučni učilnici.
• SKAVTI iz Postojne začenjajo novo skavtsko leto in k vpisu vabijo nove člane – otroke od 1. razreda naprej. Z novim skavtskim letom začenjajo 10. oktobra. Za več informacij in prijavnico lahko pokličete na 051 307 112 (Lea). Pridite spoznavat lepote skavtstva!
• KATEHUMENAT ali uvajanje odraslih v skrivnost krščanstva za nekrščene odrasle iskalce, ki bi radi odkrili bogastvo krščanske vere in Boga, in za že krščene, ki bi se radi pripravili na prejem svetega obhajila in sve-te birme, se bo začel z uvodnim srečanjem v četrtek, 8. 10. 2026, ob 19.00 v župnišču v Ilirski Bistrici. Potreben je predhodni pogo-vor in prijava pri domačem župniku. Dodatne informacije: Stanko Fajdiga, 031 738 494.
• SV. FRANČIŠEK Asiški je eden najbolj pri-ljubljenih svetnikov zato, ker je v vsem stvarstvu prepoznaval brata in sestro. Zato ni naključje, da ga Cerkev časti kot zavetnika živali, narave in ekologije, njegov god, 4. oktober, pa je po vsem svetu obeležen kot svetovni dan živali. Letos mineva 800 let od njegove smrti. Papež Leon je ob tej priložno-sti razglasil posebno jubilejno leto sv. Fran-čiška in nas vabi, naj po zgledu tega svetnika postanemo priče miru, preprostosti in spoš-tovanja do stvarstva.
MESEC ROŽNEGA VENCA
Ime rožni venec včasih koga zavede, kot da je bistvo v štetju zdravamarij. V resnici je vsaka desetka povezana z dogodkom iz Jezusovega življenja: oznanjenje, rojstvo, krst, spremenjenje, križev pot, vstajenje …
Zdravamarije ustvarjajo nekakšen ritem, ki umiri misli in srce, da se lahko človek poglobi v Kristusovo skrivnost. Podobno kot človek med sprehodom nezavedno ponavlja korake tudi tam cilj niso koraki, ampak pot, ki jo z njimi prehodi. Ponavljanje lahko človeka vodi iz glave v srce. To poznajo tudi druge krščanske tradicije. V vzhodnem krščanstvu recimo verniki ponavljajo: »Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se me.« Ta molitev ni namenjena temu, da bi Boga prepričali, ampak da bi se srce postopoma odpiralo njegovi navzočnosti. In rožni venec deluje podobno. Kaj pa, če med molitvijo odtavam? To se zgodi skoraj vsakemu. Bog ne meri kakovosti molitve po popolni zbranosti. Pomembno je, da se vedno znova vračamo k njemu. Poudariti je potrebno, da rožni venec ni namenjen temu, da bi Boga prepričali z mnogimi besedami, ampak da bi naše srce skozi mirno ponavljanje in Marijino družbo vedno bolj raslo v podobnosti s Kristusom. Ko je tako moljen, ni monotono ponavljanje, ampak šola zaupanja, tišine in premišljevanja evangelija.