V Svetem pismu pogosto srečamo življenje v družini: v Stari zavezi so starši poklicani otrokom prenesti doživetja ljubezni in zvestobe Boga ter jim posredovati prve in najpomembnejše modrosti življenja. Nova zaveza nam poroča, da se je tudi Jezus rodil v konkretni družini. Njegovi starši so mu nudili naklonjenost in ljubezen ter ga vzgajali. Bog si je izbral povsem »normalno« družino, da se je v njej rodil kot človek in v njej dozorel; s tem je naredil družino za poseben Božji prostor in ji namenil prav enkratno vrednost. Cerkev razmišlja o družini kot prvi in najpomembnejši naravni skupnosti. Družina ima posebne pravice in stoji v središču vsakega družbenega življenja. Je prostor, v katerem človeško življenje nastane, in prostor, kjer nastajajo prvi medčloveški odnosi. Družina tvori temelj družbe, iz nje izhajajo vse družbene ureditve. Zaradi tega velikega pomena vidi Cerkev družino kot Božjo ustanovo.
Po: Docat – Kaj storiti?