Kadar se razpravlja o Svetem pismu, se navadno govori vedno le o njegovi kulturni vrednosti: da je to ena najstarejših knjig na svetu, da je Sveto pismo prva tiskana knjiga, da smo Slovenci Sveto pismo dobili v našem jeziku že zelo zgodaj, kmalu po Guttenbergovi nemški izdaji, da je Sveto pismo prevedel naš protestant Jurij Dalmatin, da je že nekaj let prej Primož Trubar izdal tiskane Psalme in Evangelije. Vse našteto je izrednega pomena za naše vedenje o tej sveti knjigi. Poznati Sveto pismo je za vse nas, ki smo pri krstu postali člani Cerkve, nujno, a manjka nam razumevanje, da je v njem nam ljudem sporočena vesela vest odrešenja, da nas Bog neskončno ljubi. V Svetem pismu vsakdo, ki veruje, najde Pot, Resnico in Življenje. In bolj ko v veri človek napreduje, bolj razumeva področje duhovnega, svetega in nadnaravnega, vse, kar je kot razodetje Boga ohranjeno in zapisano v Svetem pismu. »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede nikakor ne bodo prešle.«
Knjigo vseh knjig imejmo na častnem mestu, potem ko jo po vsakdanjem branju in razmisleku o življenju, odnosu do bližnjega in do Boga, spet položimo nazaj na polico.
In ne pozabite: Sveto pismo je Očetovo ljubezensko pismo. Bog želi s svojo toplo, ljubeznivo besedo človeku vselej pomagati, ga reševati, razveseljevati. In to danes.
Povzeto po: https://portal.pridi.com/