Danes, ko spet gledamo cestninarja, ponovno odkrijemo veliko resnico, da vsi potrebujemo zveličanje. Ta ugotovitev je lahko prvi korak na poti za Kristusom. Korenina vsake duhovne napake pa, kakor so učili starodavni menihi, je ta, da se imamo za pravične. Imeti se za pravične pomeni pustiti Boga, ki je edini pravični, pred hišo. Zelo je pomembna ta začetna drža, ki nam jo Jezus kaže s protislovno primerjavo, ko v priliko vključi najbolj pobožno in vdano osebo tistega časa, farizeja, in največjega javnega grešnika, cestninarja. In sodba se obrne: tisti, ki je dober, a domišljav, je poražen; tistega, ki je slab, vendar ponižen, pa Bog poviša. Prosimo za milost, da bi se čutili potrebni usmiljenja, da bi znali biti notranje ubogi, a hkrati v bogastvu Božje ljubezni.
Farizej in cestninar
