Na pepelnično sredo, 22. februarja, bomo v katoliški Cerkvi začeli postni čas, ki bo trajal štirideset dni (iz štetja so izvzete nedelje v postnem času, saj za kristjane vsaka nedelja pomeni »malo veliko noč«). Postni čas se bo zaključil s praznovanjem velikonočnega tridnevja. Na pepelnično sredo se po cerkvah opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost človeka za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Postni čas je torej priložnost, ko lahko več pozornosti posvetimo odpovedi, žrtvi, poglobljeni molitvi, sveti spovedi, odpuščanju, spravi in spreobrnjenju. Poglavitna spodbuda k vsemu temu nam bo premišljevanje Jezusovega trpljenja in smrti, zato bomo v postnem času ob petkih in nedeljah pol ure pred svetimi mašami molili križev pot. Za prvo obhajance, birmance in njihove družine bo križev pot tretjo postno nedeljo, 12. marca, ob 14.00 k sv. Katarini s ceste iz Jelšan proti Kuteževemu. – Duhovnik in strežniki nosijo v postnem času bogoslužna oblačila vijolične barve, kar je znamenje spokornosti, razen na 4. postno, ki se imenuje pa latinsko »laetare«, kar pomeni veselite se (ker je blizu odrešenje); in pa 5. postna nedelja ali tiha, ko postane glavna misel bogoslužja trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Zato ponekod to nedeljo ni petja in v znak žalosti zakrijejo križe na oltarju in svete podobe z vijoličnimi zagrinjali, izgine cvetje.
OD PEPELNICE DO VELIKEGA PETKA
