Bratje in sestre v Kristusu!
Evangelist Janez začenja vest o Jezusovem vstajenju s prvim dnevom
tedna, ko je prišla Marija Magdalena navsezgodaj h grobu, kjer je bil
kamen od groba odvaljen in Gospoda ni bilo. Za ves svet je bil tedaj še
en »ponedeljek«, ko so se ljudje odpravljali po svojih opravkih in so
pred seboj videli še en običajni teden. Nekaj ducatov pa jih je tistega
prvega dne v tednu še precej prestrašenih trepetalo, kaj bo z njimi, ker
je bil njihov Gospod, Jezus Kristus, kruto pokončan.
Verjetno je Marijina novica učencem zbudila še več vznemirjenja. A
neustavljivi val o veliki novosti, ki je spremenila svet, se je v tistem
trenutku že sprožil. Do konca tistega prvega dne v tednu so nekateri že
poročali o tem, da so videli Gospoda. Nekateri so ga s težavo
prepoznavali; da bi namreč tisti, ki so ga videli umreti na križu in
položenega v grob znova živel, je bilo za človeka nemogoče. Grob je bil
do tedaj edina nespremenljiva gotovost; z Jezusovim vstajenjem je grob
postal prehod k Očetu. Pričevanje vstajenjske liturgije in praznovanje
teh, ki so sprejeli vero v to novost, veje tudi v naših krajih.
Tudi za marsikoga je morda danes običajna nedelja – dan počitka ali dela
v dežurnih službah. Morda mnogim tudi danes bolezen, samota, neuspeh
razžira srce in telo. Toda val oznanila, da je Jezus vstal, zmore
premakniti kamen, ki zatemnjuje moje življenje. Kakor je bilo za
Jezusove učence potrebno 40 dni, da so sprejeli vest, da Jezus živi, je
tudi nam dan čas: čas, da bi to pričevanje izkusili v svojem življenju.
Da Jezus tudi vsakemu izmed nas da znamenja, po katerih bomo verovali
Vanj. To vse spremeni, ker spremeni naš zadnji cilj. Spremeni cilj
upanja, ki je temelj našega vsakdanjega odločanja, delovanja.
Vest o praznem grobu je Marija Magdalena prinesla Simonu Petru in
drugemu učencu, ki ga je Jezus imel rad. Ta drugi učenec si danes ti,
sem jaz, ki danes znova posluša vest, ki je ni mogoče utišati: Jezus je
vstal. Dragi bratje in sestre, škofje vam želimo, da bi val tolažbe in
upanja zaradi Jezusovega vstajenja, ki razodeva tudi našo nesmrtnost v
Jezusu, oblival tudi vaša srca.
Msgr. dr. Janez Kozinc
Soboški škof