Sveta evharistija je »vir in vrhunec vsega krščanskega življe-nja«. Sveta evharistija je »vir in vrhunec vsega krščanskega življenja«. Je najsve-tejši zakrament, spomin Gospodove smrti in vstajenja, vir krščanskega življenja ter srce Cerkve. V njej je navzoč sam Kristus, ki se za nas daruje in je naša duhovna hrana. Cerkev po njej trajno živi in raste ter napreduje v edinosti. Evharistija je trajni zakrament, ki spremlja in zaznamuje kristjana na celotni življenjski poti od otroštva do poslednje ure. Obhajanje svete evharistije imenujemo tudi sveta maša. Med mašnim obredom prisotni kristjani, če so pripravljeni (brez greha in eno uro tešč), lahko prejmejo posvečeni kruh, ki je Jezusovo telo; čemur pravimo sveto obhajilo. Posvečene hostije običaj-no vernikom deli mašnik ali drug pomoč-nik tako, da položi hostijo na iztegnjeno levo dlan ali pa v usta na jezik. Obhaja-nec, ki je v obhajilnem sprevodu prišel pred delivca obhajila, hostijo spoštljivo zaužije in se vrne na svoje mesto v cerkvi. Trenutki po obhajilu so zelo pomembni, da v srcu in telesu počastimo in molimo žive-ga Boga, ki smo ga dostojno prejeli, sedaj pa ga najprej sami v tišini in tudi z drugimi verniki z glasno molitvijo ali petjem časti-mo, slavimo in prosimo. Pri prvem svetem obhajilu otrok prvikrat prejme sveto evha-ristijo, Jezusovo telo, pod podobo kruha. Prvo sveto obhajilo prejmejo otroci na začetku osnovnega šolanja po vnaprejšnji dobri pripravi na koncu tretjega razreda. Priprava pri katehezi (verouku) nanj traja tri leta in pomeni predvsem uvajanje v celotno življenje iz evharistije, otrokovi starosti primerno umevanje in sodelovanje pri evharističnem slavju. Najbolj pa je pomembna priprava, ki se dogaja v družini na osnovi obljube staršev pri krstu, da bodo vzgajali otroka tako, da greh ne bo okužil njegovega božjega življenja. Kar pomeni, da poskrbijo za svojo in otrokovo versko rast in prisotnost v župniji, ki ji pripadajo: poleg redne nedeljske svete maše tudi sodelovanje v dejavnostih in dogajanjih v župniji; doma pa je izraz vernosti družinska skupna molitev in življenje po krščanskih načelih. Pri slovesnosti prvega obhajila ne bi smeli dajati prevelikega poudarka zuna-njostim (obleka, darila…), ki lahko zatemnijo bistvo zakramenta. Omogočiti moramo primerno duhovno vzdušje, da se vsi prisot-ni v duši in telesno srečajo z živim Kristu-som v skupnosti, ki je zbrana pri maši, ki bere in posluša Božjo besedo, ki skupaj moli in poje. – Pred prvim obhajilom otrok mora biti v primernem času zanje tudi prva spoved, ki naj jih pripravi na vredno preje-manje Božjega kruha in bo postala tudi nekaj trajnega v njihovem življenju. Ker je prva spoved zelo pomemben dogodek v življenju vsakega otroka, naj bo priprava nanj temeljita in postopna. Primerno je, da pripravo, kakor tudi prvo spoved, opravi domači župnik skupaj s sodelavci.
PRVO OBHAJILO
