Znotraj mednarodnega Leta družine poteka teden za življenje, ki želi poudariti »kulturo skrbi za drugega«. Ta je najprej značilna za ožjo družino, kjer starši noč in dan skrbijo za svoje otroke, in zakonci skrbijo drug za drugega.
Obenem pa je kultura skrbi za drugega širša resničnost, gre preko generacij, razteza se v širšo družbo in jo blagodejno oblikuje v duhu svetovne človeške družine, svetovnega bratstva. Predstavljajmo si deklico, ki je prinesla svoji prababici šopek rož. Starkino obličje razodeva žlahtno skrb, ki jo je vse od mladosti živela za svoje domače in s katero jih še vedno v molitvi spremlja na njihovih življenjskih poteh. Tako se srečujeta otroško veselje in preizkušena življenjska vedrina. Preizkušnje, ki jih živimo in ki jih doživljamo v skrbi za drugega, so klic, da bi odkrivali resnični Vir veselja do življenja, ki ne presahne. »Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo«, je ta Vir opisal apostol Janez. Ta Vir, Božja ljubezen, nam daje potrpežljivost in vztrajnost v dobrem, kar je blagoslov in sreča tudi za nas. »Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo.«
(1Jn 3,14).