»Ne le Cerkev na Slovenskem, tudi vesoljna Cerkev je v čolnu na razburkanem morju. Valovi sovraštva in razprtij, predpisov – v skrbi za preživetje prežeti z egoizmom – pljuskajo, v čolnu nas premetava in v skrbi za brate in sestre niti ne vemo več, kako naprej. Začnimo živeti pot sinodalnosti po naših domovih, skupnostih in župnijah. Vsi smo deli istega – Kristusovega telesa. Vsak je nenadomestljiv in dragocen in le skupaj bomo lahko stopili naprej. Le skupaj z Jezusom, našim Odrešenikom, glavo telesa, bomo lahko zaživeli občestvo. Ne delajmo si iluzij, kako nam bo z izpolnjevanjem predpisov in lastnim naprezanjem uspelo, ampak skupaj z apostolom Pavlom stopimo na pot spreobrnjenja, da bomo lahko spet v vsem postavili Boga, ki je naš Oče, na prvo mesto in z njegovo pomočjo zaživeli kot bratje in sestre. Na poti spreobrnjenja pa vsi potrebujemo duhovne očete, ki nam na križiščih življenja pomagajo prepoznati, kako naprej, nas spodbudijo, ko omagujemo, in so nam v oporo, ko postanejo naša kolena klecava.« Tako je v Uvodniku z zgornjim naslovom zapisala v zadnji Družini (40/2021) Jana Podjavoršek ob poročilu o novem škofu Andreju Sajetu, ki sedaj vodi novomeško škofijo in je njen duhovni oče. – Prihodnjo nedeljo bo nova generacija naših mladih (27 jih je iz 8. in 9. razreda) prejela zakrament potrditve, sveto birmo. Poleg staršev in botrov jim stopa ob stran Bog – Sveti Duh, ki je duhovni oče, njihov prijatelj in sopotnik. Vsi, ki se imenujemo in smo kristjani, nikoli ne pozabimo, kdo je vedno z nami in je zmeraj zvest prijatelj. (priredil župnik)
Skupaj naprej
