Letos pričakujemo konec pandemije covida-19. Skrbijo nas podražitve zaradi vse dražje energije. Napete družbene razmere ogrožajo mednarodne in osebne odnose zaradi nestrpnosti, nezaupanja v znanost in vseh vrst avtoritete. Toda težave razvitega sveta so videti malenkostne v primeri s tistimi, kjer divjajo vojne in ljudje bežijo pred nasiljem, kjer primanjkuje hrane in ni nobene zdravstvene oskrbe, kjer otroci ne hodijo v šolo in se starajo na cesti ali smetišču. Zdi se, da sta človeštvo in svet razdeljena in se nasprotja še poglabljajo. Ali lahko sploh govorimo o skupnih težavah človeštva? Na eni strani se čutimo ogrožene, ker nam kopni varnost in preobilje, na drugi strani so ljudje v še večji stiski, ker se slabšajo že tako bedni osnovni življenjski pogoji. V preteklih dveh letih smo dojeli, da za globalne težave obstajajo samo globalne rešitve – in danes ima praktično vsaka težava globalno razsežnost. Samo ekonomska ali politična povezanost ne bo rešila težav človeštva. Pomaga nam lahko le zavedanje, da smo bratje in sestre. Bratje in sestre se res včasih (ali pogosto) skregajo, a v stiski stopijo skupaj. Človeštvo se prebuja v nov, post-pandemični svet. V letu 2022 si poleg sreče, zdravja in zadovoljstva zaželimo še to, da bi znali stopiti skupaj. To bo lahko, če se čutimo kot hčere in sinovi istega Očeta. Če bomo leto 2022 zares zaupali Gospodu in ga prosili za pomoč. (prim. Uvodnik, Družina 2022,1).