»Jaz sem s teboj vse dni«

Zgornje besede so  Gospodova obljuba učencem, preden se je dvignil v nebo in danes jo ponavlja tudi tebi, dragi dedek, draga babica. Te besede ti namenjam tudi jaz  kot rimski škof in kot prileten mož ob tem prvem Svetovnem dnevu starih staršev in ostarelih: celotna Cerkev ti je blizu, skrbi zate, te ima rada in te noče pustiti samega! Dobro vem, da to sporočilo prihaja k tebi v težkem času: pandemija je bila nepričakovana in trda preizkušnja. Mnogi med nami so zboleli in veliko jih je odšlo, ali pa so videli, kako je ugasnilo življenje njihovih dragih; veliko je bilo prisiljenih v samoto, osamljenih. Gospod pozna vsako naše trpljenje tega časa. Izročilo pripoveduje, da sta bila tudi sv. Joahim, Jezusov dedek, in njegova žena Ana izključena iz skupnosti, ker nista imela otrok; Gospod pa jima je poslal angela in ju potolažil. Gospod še naprej pošilja angele, da nas tolažijo v naši osamljenosti in nam ponavljajo: »Jaz sem s teboj vse dni.« To je smisel tega dneva, za katerega sem želel, da bi se prvič obhajal ravno letos, po dolgi osami in še vedno počasnem okrevanju družbenega življenja: da bi vsak dedek in vsaka babica, vsak starejši človek – posebno tisti med nami, ki so bolj sami – dobil obisk angela!  Včasih bodo imeli obraze naših vnukov, drugič naših domačih, naših starih prijateljev ali tistih, ki smo jih spoznali prav v tem težkem času. V tem obdobju smo se naučili razumeti, kako pomembni so za vsakega izmed nas objemi in obiski, in kako me žalosti, ker ponekod to še vedno ni mogoče! (papež Frančišek)

SPET V CERKEV

Upati smemo, da je obdobje najhujših epidemioloških omejitev mimo in da se bo dalo spet kolikor toliko normalno živeti. Govori se o »okrevanju« gospodarstva in družbe. Tudi v verskem in pastoralnem življenju želimo okrevati. Omejitve v času kovida so nas prizadele v najpomembnejših praznovanjih velike noči in božiča, pa tudi ob pogrebih in drugih verskih dogodkih, ko se nismo mogli ali ne smeli napotiti v cerkev. Tudi nedeljska bogoslužja in verouk so potekali v nižji prestavi, brez običajnih osebnih stikov. Kjer  vera bolj brli kakor žari, je nevarno, da  zaradi zmanjšanega dotoka zraka svetilka vere ugasne. Nekaj naših vernikov je v tem času umrlo, marsikdo pa ne pride več v cerkev. Ne smemo pričakovati, da se bo z odpravo najstrožjih omejitev samo od sebe vse vrnilo v staro stanje. Kakor gospodarstveniki in politiki načrtujejo »okrevanje« javnega življenja, tako bi ga morali zastaviti tudi v Cerkvi. Na potezi niso le razne škofijske in druge cerkvene službe, ampak vsi verniki. Sedanje stanje je podobno tistemu iz zgodovine Izraela, ko so se judje po vrnitvi iz babilonske sužnosti znašli v opustošeni deželi in so najprej skušali vsak zase rešiti svoje probleme, popraviti  hiše in  očistiti polja. Šele ko so obnovili porušen tempelj, jim je šlo od rok tudi drugo delo. Podobno moramo razmišljati, ko vse sile usmerjamo v rešitev javnih problemov: da ne pozabimo na to, kar je Božje.  

 

NAŠA SLOVENIJA

Številčno smo majhen narod, odprt v svojo soseščino in odprt za priseljevanje (in odseljevanje), pod vplivom večjih narodov. Svojo narodno zavest smo oblikovali počasi na temelju jezikovne in verske pripadnosti. Če bi živeli na otoku ali v pragozdovih, bi nam bilo lažje ohraniti jezik in sebe. A nam je to čez tisoč let uspevalo kljub izpostavljenosti in prepišnosti ozemlja, ki ga poseljujemo. Krona naše vztrajnosti, vzdržljivosti, zvestobe povezovalnim vrednotam je pred tridesetimi leti pridobljena in razglašena samostojna država. Majhni smo, a upravičeno ponosni. Medna-rodno smo malo vplivni, a smo prisotni. Naši  izdelki ne zasipajo mednarodnih trgov, a jih je najti. Tudi naši kulturni dosežki veljajo. Zato smo lahko trezno  samozavestni in hvaležni za svoje sposobnosti in dosežke.  Narodni občutek hvaležnosti za prete-klost in sedanjost nosi v sebi nekakšno religiozno vznesenost. S psalmistom lahko ob tridesetletnici svoje države rečemo: »Zah-valjeval se ti bom v velikem zboru, v mogočnem ljudstvu te bom hvalil«. To lahko pomeni našo narodno in tudi mednarodno povezanost v velikem zboru združene Evrope in vsega sveta. Enakopravni člani teh skupnosti smo. Ni bilo in ni samoumevno, da smo in bomo tukaj, kjer smo. Zato ob tridesetletnici samostojne Slovenije kristjani  lahko zapojemo s psalmistom: »Gospodu je po volji njegovo ljudstvo, ponižne venča z zmago«. Zmagovalci smo ne zaradi močne ekonomije, ampak zaradi vztrajnosti, realne skromnosti in zvestobe sebi, drug drugemu in Bogu.       

   (prim. B. Cestnik, Cerkev danes, 3/2021, str. 3)

 

DAN ČEŠČENJA

Sveto mašo ali evharistijo, skrivnost vere, presveti zakrament  je Kristus zapustil svoji Cerkvi v spomin na svojo  smrt in vstajenje in da je vedno z nami. Zato kristjani obhajamo sveto mašo vsak dan, slovesneje v nedeljah. Dragocenemu  in presvetemu zakramentu se verni klanjamo in ga častimo v obredih, kjer so se združile in pomešale prvine bogoslužja in ljudske pobožnosti: ko gremo mimo cerkve, se pokrižamo; stopimo v cerkev na obisk Najsvetejšega in pokleknemo, se pokrižamo in zmolimo. V  cerkvah, ki so pripadale kakšni redovni skupnosti, se je že nekdaj  opravljala daljša in bolj urejena molitev pred najsvetejšim, t. im. večno ali štirideseturno češčenje. V preprostejši in krajši obliki je prešlo v župnijske cerkve. V ljubljanski škofiji, ki ji je do rapalske razmejitve pripadala naša župnija, se je leta 1904 uredilo celodnevno češčenje tako, da je vsak dan v letu prišla na vrsto določena župnija. Od takrat je 12. maj dan češčenja v naši župniji. Po drugi svetovni vojni se je dan češčenja prenesel na bližnjo nedeljo in celodnevno češčenje se je skrčilo na nekaj ur ali še manj; zadnji dve leti smo zaradi kovida še to opustili. – Druga oblika češčenja je procesija na praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi (ali na naslednjo nedeljo). Procesija je slovesen sprevod vernikov, ki  spremljajo Najsvetejše po določeni poti in na raznih krajih prosijo blagoslova in božjega varstva zase, svoj kraj, domovino in ves svet. Slovesni obhod polepšajo zastave, cvetje, petje, molitev in zvonovi.

SVET NA DLANI ?

Na današnjo nedeljo v Cerkvi obeležujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek se v letošnji poslanici z naslovom Pridi in poglej (Jn 1,46) sprašuje, kaj je pristna človeška komunikacija. Digitalna tehnologija omogoča prenos informacij v realnem času, svetovni splet daje občutek, da imamo svet na dlani. Toda velika količina in hitrost informacij še ne pomeni, da smo s tem avtomatično bližje tudi resnici o življenju ljudi. »Pa-metna« tehnologija na dlan prinese svet, odnese pa (lahko) kon-kretnega človeka. Bi se morali digitalnemu svetu zato odpove-dati? Kritično zavedanje nevarnosti lažnih novic, banalnega nar-cisizma in prirejanja dejstev nas ne sme pripeljati k »demonizi-ranju orodja, ampak k večji sposobnosti razločevanja in k bolj zrelemu čutu odgovornosti tako za širjenje kot za sprejemanje vsebin«. Lahko bi dejali, da je danes na nek način vsak človek lahko medijski delavec, komunikator, fotograf, snemalec … Vsem nam nove tehnologije odpirajo nove možnosti ne le prenosa in branja, poslušanja, gledanja vsebin, pač pa tudi navezovanja stikov in gradnje občestva. Za kristjane je to velika priložnost, da tudi prek tega »orodja« sledimo navdihom Svetega Duha in pričujemo za Kristusa. Naj nas On, kot je pred 25 leti papež Janez Pavel II. dejal mladim v Postojni, »popelje na odprto morje tretjega tisočletja« – na odprto morje žive, pristne komunikacije.       (B. Debevec, Družina 20/2021, str. 5)

 

NA STADION ALI V CERKEV

Počasi se naše življenje vrača v stare tirnice. Prenehala je veljati t. i. policijska ura, odprle so se terase gostinskih lokalov, dovoljena so vsa tekmovanja (brez gledalcev) in treningi v mehurčkih, Odprle se bodo šole in kulturne ustanove. V zvezi z druženjem do 10 ljudi in z udeležbo bogoslužja vernikov v cerkvah je prišlo v javnosti do zatrjevanja: če lahko gremo k maši, lahko gremo tudi na proteste. Ta primerjava je najmanj neokusna, da ne rečem žaljiva za vse vernike, ki se udeležujemo maš in drugih verskih shodov. Ne vem, da bi kdaj pri maši prišlo do izgredov, nasilja, da bi morala posredovati policija ali nas nadzorovati, kot mora, denimo, razgrete nogometne navijače. Tudi še nisem slišal, da bi verni razbijali po okoliških lokalih, uničevali izložbe in avtomobile?! Da je primerjava nevzdržna, je v odklonilnem mnenju zapisal tudi ustavni sodnik Šorli: »Primerjava zbiranj v okviru verskega udejstvovanja, v osnovnih in srednjih šolah ter pri opravljanju gospodarske dejavnosti s shodi se zdi najmanj neustrezna. V teoriji psihologije množice se celo kot primer različnega vedenja različnih množic navaja, da so na primer vrednote in standardi množice vernikov gotovo različni od tistih, ki so značilni za nogometne navijače ali borce za čisto okolje.« Slovenski škofje so tako na prvem srečanju s predsednikom vlade upravičeno izrazili pričakovanje, »da bodo, glede na epidemiološke razmere, lahko kmalu izvajali verske obrede na prostem ter da bo dovoljena neposredna pastoralna dejavnost, ki je trenutno še omejena«.                     

(prim Družina 18/2021, str. 13, M. Ferenc, Maša …)

PRIČE VSTAJENJA

Da so apostoli in učenci mogli sprejeti in verovati velikonočni čudež, jim je moral Jezus odpirati zaslepljene oči. »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcih oglašajo dvomi? … Pisano je, da mora Mesija trpeti in tretji dan vstati!« Na svoji življenjski poti odkrivamo, da je pot ozka in strma. Vsak človek na tej poti, prej ali slej, pride do svoje Kalvarije. Po nauku in izkušnji Cerkve se vsak rod znova uči, kako sprejeti in se spopasti s trpljenjem. Že apostoli so povezali trpljenje in vstajenje Kristusa in samih sebe. Bog je žrtvoval svojega ljubljenega Sina, da bi spet vzklilo življenje. Prav zaradi tega mora tudi vsak človek izkusiti Kalvarijo. Toda ne bojmo se, kajti Jezus v vsakem času vstopa v človekovo življenje in spremlja človeški rod na vseh poteh življenja, pa čeprav imajo mnogi ljudje »zadržane oči« in ga ne znajo spoznati, ko se jim približa. On je z nami vse dni do konca sveta. Še več, kakor učencem, tudi nam govori: »Vi ste priče teh reči!« Izkušnja in zgledi tolikih kristjanov vseh časov, od apostolov do danes, nam kaže, kako naj tudi mi, v danes nerešljivem osebnem in družbenem kaosu, stopamo v pravo smer in povezani  z vstalim Gospodom ob mizi božje besede in svete evharistije.

NAJVEČJI JE KRISTUS

Umetniki vseh vrst so se pogovarjali, katera umetnost je najstarejša. Takoj se je oglasil kipar: »Najstarejše je kiparstvo. Saj  piše Mojzes: Tedaj je Gospod Bog naredil človeka iz prahu zemlje in mu vdahnil v obličje oživljajočega duha. Tako je človek postal živo bitje. Najstarejše je torej kiparstvo«. Potem se je oglasil slavni gradbenik: »Gradbeništvo je starejše. Tako piše Mojzes: V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Še preden je Bog ustvaril človeka, je iz kaosa naredil nebo in zemljo in vso njuno vojsko. Gradbeništvo je starejše«. Takoj se je vzdignil slavni politik in glasno vprašal: »In kdo je ustvaril kaos? Najstarejša je torej politika«. – Kakšen je nauk te zgodbe? Odgovarja apostol Pavel, ko razlaga Kristusovo velikonočno skrivnost: »Kajti On je naš mir, On, ki je oba dela združil v eno in je ločilno steno med njima, sovraštvo, podrl, ko je postavo zapovedi v predpisih s svojim telesom odpravil in tako iz obeh v sebi ustvaril enega, novega človeka, ter vzpostavil mir in po križu oba spravil z Bogom v enem telesu, ko je sam v sebi uničil sovraštvo«.  Znano je, da največ ljudi pride v cerkev za velikonočni blagoslov jedi. Menda zato, ker so edina priložnost, da iz cerkve odnesejo domov kaj koristnega. Pa čeprav! Da le slišijo sporočilo veselja: Aleluja. Škof Jurij vošči vsem blagoslovljene velikonočne praznike, tako tudi župnik. Prim. Sporočila 2021/4

Blagoslov Velikonočnega ognja in jedi

Blagoslov Velikonočnega ognja in jedi (pdf)

BLAGOSLOV VELIKONOČNEGA OGNJA

Blagoslov ognja na veliko soboto je zelo primeren, saj je to dan, ki že kaže na zmago svetlobe nad temo, milosti nad grehom, ljubezni nad sovraštvom. Z njim prosimo Boga naj nas popolnoma prenovi in v nas vžge ogenj ljubezni, da bi tako velikonočni prazniki obrodili obilo sadov. Blagoslov opravimo ob zakurjeni peči, kaminu ali štedilniku. Lahko pa blagoslovimo gorečo svečo in z njenim plamenom prižgemo v peči ali štedilniku.

Vsi: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

 Voditelj: Jezus Kristus je prišel, da vrže na zemljo ogenj ljubezni. Prosimo ga, naj bo z nami v tej blagoslovni molitvi.

Bralec: Ko je nekoč Mojzes prignal drobnico daleč v pustinjo, se mu je prikazal Gospodov angel v ognjenem plamenu iz sredine grma. Mojzes je rekel: »Moram stopiti tja in si ogledati to veliko prikazen.« Gospod ga je poklical in dejal: »Mojzes! Ne bližaj se semkaj! Sezuj si čevlje z nog, zakaj kraj, na katerem stojiš, je sveta zemlja. Jaz sem Bog tvojega očeta, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.«

Voditelj: Prosimo za papeža, škofe in duhovnike, za voditelj narodov in nas same; spomnimo se vseh trpečih in zapuščenih, vseh umirajočih in naših pokojnih. Zmolimo molitev očenaš.

Vsi: Oče naš…

Voditelj: Molimo. Vsemogočni Bog, Oče luči, po svojem Sinu si prinesel vernikom sijaj  svoje slave. Prosimo blagoslovi ta ogenj (plamen) in nam podeli, da bodo letošnji velikonočni prazniki v nas tako razvneli hrepenenje po nebesih, da se bomo popolnoma prenovili in nekoč prišli v slavo večne velike noči. Po našem Gospodu Jezusu  Kristusu, ki je za nas trpel, umrl in vstal od mrtvih ter s teboj živi in kraljuje vekomaj.

Vsi: Amen.

 Voditelj pokropi ogenj z blagoslovljeno vodo in vsi se pokrižajo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

 

BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL

Obred velikonočnih jedil ima svoj izvor v obisku cerkve oz. Božjega groba. Ko so ljudje včasih prišli počastit Jezusa v Božji grob, jim je duhovnik spotoma še blagoslovil jedi. Ohranimo najpomembnejši del in na veliko soboto čez dan obiščimo Božji grob.

 

Pri krstu smo bili zaznamovani z milostjo Kristusa, duhovnika in kralja. Zato lahko preproste blagoslove opravljamo tudi sami. Lepo je, če kdo od odraslih, staršev sprejme vlogo molilca teh blagoslovov, skupaj pa si razdelimo naloge (branje, petje).

 

Vsi: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

 

Bralec: V svojem velikonočnem premišljevanju je pisatelj F. S. Finžgar zapisal:

 

Na javorovi mizi je pogrnjen bel prt. Na prtu pisan jerbas. Otroci stoje okrog mize. Mati prinaša. Najprej veliki kolač. Ves rumen je kot pšenično polje. Postavi ga prvega v jerbas: »To je spomin Kristusove krone. On – trnovo krono, mi – sladko pogačo. Bog, bodi zahvaljen za to tvojo sveto krono!« Nato prinese pet pirhov: »To so petere bridke rane Jezusove. Pet kapelj njegove svete krvi. Sveta kri, bodi počaščena stotavžent- krat!« Za obod jerbasa zatakne tri korenine hrena. »Lejte, otroci, to so strašni žeblji, s katerimi so pripeli Zveličarja na križ. Kadar ste hudobni in me žalite, z vsakim grehom kakor s kladivom udarite znovič na žebelj, da križate Kristusa!« In

nato zadehti pleče in gnjat. Otroci, ki niso cele tedne okusili mesa, se dvignejo na prste. »Tudi meso bo blagoslovljeno, kar pomeni jagnjička, samega Jezusa, ki je bil za nas zaklan.« Jerbas je napolnjen. Mati ga rahlo zagrne s čipkastim prtičem, ki je ob obodu ves poln šopoteljnov. Tako stoji jerbas na mizi. Sama lepota in sama skrivnost ga je. Družina še stoji, ga gleda in molči. Mati – svečenica – je dokončala obred.

 

BOŽJA BESEDA

 

Berilo iz prve knjige kraljev (19, 4-8).

 

Tiste dni je šel Elija naprej v puščavo dan hoda daleč. Prišel je in sedel pod samotno bodičevje in si želel smrti. Dejal je:

»Ne gre več; zdaj. Gospod, vzemi moje življenje!

Saj nisem boljši kakor moji očetje.«

Legel je in zaspal pod bodičevjem.

Na lepem se ga je dotaknil angel

in mu rekel:

»Vstani in jej,

sicer bo pot zate predolga!«

Vstal je, jedel in pil

in v moči tiste jedi potoval štirideset dni in štirideset noči do božje gore Horeb.

 

To je Božja beseda.

 

Ps 23 (1-3a. 3b-4. S.6).

Odpev: GOSPODJE MOJ PASTIR, NIČ MI NE MANJKA.

 

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;

na zelenih pašnikih mi daje ležišča.

K vodam počitka me vodi;

mojo dušo poživlja. – Odpev.

 

Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena.

Tudi če bi hodil v temni dolini,

ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:

tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo. – Odpev.

 

Pogrinjaš mi mizo

vpričo svojih nasprotnikov;

z oljem mi glavo maziliš,

moj kelih je zvrhan. – Odpev.

 

Dobrovoljnost in milost mi sledita

vse dni mojega življenja;

in v Gospodovi hiši bom prebival vse dni življenja. – Odpev.

 

Iz svetega evangelija po Luku (9,11b-17).

 

Tisti čas je govoril Jezus množicam o božjem kraljestvu ter ozdravljal vse, ki so bili potrebni ozdravljenja. Medtem se je dan začel nagibati.

Pristopili so dvanajsteri in mu rekli:

»Odpusti množico,

naj gre v bližnje vasi in zaselke,

da prenoči in si najde živeža;

tukaj smo preveč na samem.«

Odgovoril jim je:

»Vi jim dajte jesti.«

Rekli so:

»Nimamo več kot pet hlebov in dve ribi,

razen če gremo

in kupimo živeža za vse te ljudi.«

Bilo je namreč okoli pet tisoč mož.

Naročil je svojim učencem:

»Posedite jih po skupinah približno po petdeset.« Storili so tako in vse posedli.

Tedaj je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo,

zmolil nad njimi blagoslov,

razlomil in dajal učencem,

da so jih delili med množico. Vsi so jedli in se nasitili. Pobrali so, kar jim je ostalo, in tega je bilo dvanajst košar.

 

PROŠNJE

Gospod Jezus, iz ljubezni do nas si trpel in umrl, zato se z zaupanjem obračamo nate in te prosimo:

KRISTUS, USLIŠI NAS.

  1. Pomagaj vsem, ki smo krščeni, da bomo ljubili Boga z vsem srcem in vsem mišljenjem.
  2. Pomagaj nam, da naša ljubezen do bližnjega ne bo le v 

besedah, ampak predvsem v dejanjih.

  1. Pomagaj trpečim in osamljenim, da bodo križ, ki jim je naložen, sprejeli v veri, da ga nosijo zaradi svojega odrešenja.
  2. Tvojemu usmiljenju priporočamo vse, ki bodo danes odšli s tega sveta.
  3. Pomagaj vsem, ki trpijo zaradi epidemije. Stoj jim ob strani v trenutkih stiske.

 

Voditelj: To prosimo tebe, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Vsi: Amen.

 

BLAGOSLOVNA MOLITEV

Nad kruhom ali potico.

Molimo.

Gospod Jezus Kristus, živi kruh večnega življenja, blago+slovi, prosimo, ta kruh, kakor si blagoslovil pet hlebov v puščavi. Po njem naj prejmejo tvoji verniki, ki ga bodo uživali, dušno in telesno zdravje in naj se veselijo tvojega vstajenja, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Vsi: Amen.

 

Nad mesom

Molimo.

Nebeški Oče, prosimo te, blago+slovi to meso, ki nas spominja na Kristusa, našega Gospoda. On je pravo velikonočno Jagnje, darovano za naše grehe. Premagal je smrt in s teboj živi in kraljuje vekomaj.

Vsi: Amen.

 

Nad pirhi

Molimo.

Gospod Jezus, tvojo smrt oznanjamo in tvoje vstajenje slavimo. Prosimo te, blago+slovi te pirhe. Ko jih bomo uživali, se bomo spominjali tvojega vstajenja. Ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Vsi: Amen.

 

Nad hrenom

Molimo.

Gospod, naš Bog, prosimo, blago+slovi te korenine hrena, ki smo jih odbrali od bogatih sadov naše zemlje. V erujemo, da je Kristusovo vstajenje za nas začetek novega življenja. Naj v nas vedno bolj raste, se krepi in prinaša stoterne sadove. Po Kristusu, našem Gospodu.

 

Vsi: Amen.

 

Voditelj molče pokropi jedila z blagoslovljeno vodo.

 

Voditelj: Vsemogočni Bog naj nas v svoji dobroti blagoslovi in nam da zveličavne modrosti.

Vsi: Amen.

Voditelj: Vedno naj nas brani z nauki vere in nam pomaga, da bomovztrajno delali dobro.

Vsi: Amen.

Voditelj: Naše življenje naj usmerja k sebi in nam pokaže pot miru in ljubezni.

 

 

———————————- in še krajša oblika:

 

Blagoslov velikonočnih jedil

 

Obred velikonočnih jedil ima svoj izvor v obisku cerkve oz. Božjega groba. Ko so ljudje prišli počastit Jezusa v Božji grob, jim je duhovnik blagoslovil jedi. Ohranimo najpomembnejši del in na veliko soboto čez dan obiščimo Božji grob (z upoštevanjem ukrepov).

 

Pri krstu smo bili zaznamovani z milostjo Kristusa, duhovnika in kralja. Zato lahko preproste blagoslove opravljamo tudi sami. Lepo je, če kdo od odraslih, staršev sprejme vlogo molilca teh blagoslovov, skupaj pa si razdelimo naloge (branje, petje).

 

ZAČETNI OBRED

Obred začnemo s primerno pesmijo in znamenjem križa.

Vsi: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

 

Bralec: K blagoslovu smo se zbrali, ker verjamamo, da nam Bog stoji ob strani. Na današnji dan naša družinska miza postaja oltar. Ko se bomo zbirali ob njem, naj ne uživamo samo v dobri hrani, ki jo sprejemamo s hvaležnostjo, ampak tudi v molitvi, v spoštljivih in resničnih pogovorih, ki naj bogatijo naše obede.

 

BOŽJA BESEDA

 

Iz svetega evangelija po Luku (9,11b-17).

Jezus daje vsem jesti, da se nasitijo.

 

Tisti čas je govoril Jezus množicam o božjem kraljestvu ter ozdravljal vse, ki so bili potrebni ozdravljenja. Medtem se je dan začel nagibati.

Pristopili so dvanajsteri in mu rekli:

»Odpusti množico,

naj gre v bližnje vasi in zaselke,

da prenoči in si najde živeža;

tukaj smo preveč na samem.«

Odgovoril jim je:

»Vi jim dajte jesti.«

Rekli so:

»Nimamo več kot pet hlebov in dve ribi,

razen če gremo

in kupimo živeža za vse te ljudi.«

Bilo je namreč okoli pet tisoč mož.

Naročil je svojim učencem:

»Posedite jih po skupinah približno po petdeset.« Storili so tako in vse posedli.

Tedaj je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo,

zmolil nad njimi blagoslov,

razlomil in dajal učencem,

da so jih delili med množico. Vsi so jedli in se nasitili. Pobrali so, kar jim je ostalo, in tega je bilo dvanajst košar.

 

Voditelj: To je Kristusov evangelij.

 

Vsi: Hvala tebi, Kristus.

 

Voditelj: Molimo skupaj Gospodovo molitev:

 

Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

 

BLAGOSLOVNA MOLITEV

Nad kruhom ali potico.

Molimo.

Gospod Jezus Kristus, živi kruh večnega življenja, blago+slovi, prosimo, ta kruh, kakor si blagoslovil pet hlebov v puščavi. Po njem naj prejmejo tvoji verniki, ki ga bodo uživali, dušno in telesno zdravje in naj se veselijo tvojega vstajenja, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Vsi: Amen.

 

Nad mesom

Molimo.

Nebeški Oče, prosimo te, blago+slovi to meso, ki nas spominja na Kristusa, našega Gospoda. On je pravo velikonočno Jagnje, darovano za naše grehe. Premagal je smrt in s teboj živi in kraljuje vekomaj.

Vsi: Amen.

 

Nad pirhi

Molimo.

Gospod Jezus, tvojo smrt oznanjamo in tvoje vstajenje slavimo. Prosimo te, blago+slovi te pirhe. Ko jih bomo uživali, se bomo spominjali tvojega vstajenja. Ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Vsi: Amen.

 

Nad hrenom

Molimo.

Gospod, naš Bog, prosimo, blago+slovi te korenine hrena, ki smo jih odbrali od bogatih sadov naše zemlje. Verujemo, da je Kristusovo vstajenje za nas začetek novega življenja. Naj v nas vedno bolj raste, se krepi in prinaša stoteme sadove. Po Kristusu, našem Gospodu.

 

Vsi: Amen.

 

Voditelj molče pokropi jedila z blagoslovljeno vodo.

 

Voditelj: Vsemogočni Bog naj nas v svoji dobroti blagoslovi in nam da zveličavne modrosti.

Vsi: Amen.

V oditelj: Vedno naj nas brani z nauki vere in nam pomaga, da bomo vztrajno delali dobro.

Vsi: Amen.

Voditelj: Naše življenje naj usmerja k sebi in nam pokaže pot miru in ljubezni.

 

Vprašanja in odgovori ob pismu slovenskih škofov za Veliko noč 2021

1.    Svete maše

1.1 Ali lahko duhovnik daruje sveto mašo z verniki?
Svete maše z udeležbo ljudstva so do nadaljnjega odpovedane. Dovoljene so le zasebne maše duhovnika brez prisotnosti vernikov (izjema so člani skupnega gospodinjstva, ki bivajo npr. v župnišču oziroma samostanu).

1.2 Kako naj verniki nadomestijo odsotnost od svetih maš in prazničnega bogoslužja?
Verniki, ki se med velikonočnimi prazniki in ob nedeljah ne bodo udeležili svetih maš ter drugih bogoslužnih opravil, naj obrede velikega tedna spremljajo po medijih ter prejmejo duhovno obhajilo. Doma oz. v družini naj posvetijo čas molitvi, prebiranju Božje besede in naj darujejo za potrebe domače župnije (prim. ZCP, kann. 1245 in 1248 § 2).[1]

1.3 Kako je s prenosi bogoslužij po televiziji in radiu?
Duhovnikom se priporoča, da v župnijskih oznanilih in na župnijski spletni strani objavijo spored prenosa svetih maš krajevnega (nad)škofa iz stolne cerkve.

1.4 Ali lahko duhovniki prenašajo svete maše in obrede po spletu?
Duhovniki, ki bodo prenašali svete maše ali druge obrede preko spleta, morajo upoštevati veljavna navodila za Prenašanje bogoslužnih in pastoralnih dogodkov preko spleta – dodatna navodila slovenskih škofov (17. oktober 2020).

2.    Individualna duhovna oskrba

2.1 Ali lahko prejmem sveto obhajilo? Če da, kako?
Po predhodnem dogovoru z duhovnikom je sveto obhajilo (prejem svetega obhajila izven maše) dovoljeno deliti zgolj in samo posamično. V tem primeru se vernik z duhovnikom po telefonu ali e-pošti predhodno dogovori za določeno uro, ko bo prejel blagoslov in obhajilo v cerkvi, kapeli ali na drugem primernem kraju. Udeležba pri individualnem obhajilu je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav. Duhovniki naj določijo in pravočasno oznanijo posamezne ure, ko bodo vernikom individualno podelili sveto obhajilo izven svete maše. Med termini naj bo dovolj časa, da ne pride do združevanja.

2.2 Ali so lahko cerkve odprte za osebno molitev?
Cerkve so odprte zgolj za zasebno molitev.

3.    Sveta spoved

3.1 Ali lahko prejmem zakrament svete spovedi?
Spovedovanje je dovoljeno samo po predhodnem dogovoru. V spovednicah mora biti nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra. Spovednico naj se redno prezračuje in čisti. Spovedanec si mora pred vstopom v spovednico razkužiti roke in vanjo vstopiti z masko. Spovedovanje po telefonu ali po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je samo osebna spoved.

4.    Praznovanje Velike noči 2021 v času epidemije

Veliki četrtek, 1. april 2021

4.1 Kdaj bodo duhovniki obhajali krizmeno mašo s svojim škofom?
Krizmena maša na veliki četrtek bo prestavljena na čas, ko se bodo razmere uredile. Vsaka škofija bo določila datum krizmene maše; takrat bodo duhovniki prejeli sveta olja.

4.2 Kako naj duhovnik obhaja večerno mašo velikega četrtka?
Vsem župnikom (duhovnikom) se za ta dan izjemoma dovoljuje, da obhajajo večerno sveto mašo ob 18h v zaprti cerkvi brez udeležbe vernikov. Umivanje nog, že dano na izbiro, se opusti. Ob koncu svete maše se opusti procesijo z Najsvetejšim zakramentom. Najsvetejše se shrani v tabernakelj. Duhovniki, ki ne morejo obhajati svete maše, zmolijo večernice (prim. Liturgia Horarum). Župnik naj vernikom sporoči, kdaj bo obhajal večerno mašo, in jih povabi, da se mu pridružijo v duhu in zmolijo rožni venec za duhovne poklice oziroma preberejo dnevno Božjo besedo. Po večerni sveti maši zvonovi utihnejo.

Duhovnik povabi vernike k spremljanju neposrednih prenosov:

  • Ob 10.00 – Krizmena sv. maša iz Vatikana (TV EXODUS)
  • Ob 18.00 – Večerna sv. maša velikega četrtka iz Vatikana (TV EXODUS)
  • Ob 18.30 – Večerna sv. maša velikega četrtka iz ljubljanske stolnice (RADIO OGNJIŠČE)

Veliki petek, 2. april 2021

4.3 Kako bo potekal obred velikega petka v stolnih cerkvah?
Škofje oziroma stolni župniki bodo v zaprtih stolnicah ob 18.00 brez navzočnosti vernikov opravili bogoslužje velikega petka.

4.4 Kako naj duhovnik opravi obred velikega petka?
Župnik (duhovnik) opravi bogoslužje velikega petka ob 18.00 sam in brez navzočnosti vernikov, v zaprti cerkvi, v najbolj osnovni in preprosti obliki (brez petja in prinašanja križa v procesiji). Pri obredu duhovniki izrečejo posebno prošnjo za bolnike, pokojne in tiste, ki se nahajajo v stanju preizkušnje (prim. Missale Romanum, str. 314, št. 13):

IX b. Za preizkušane v času epidemije
Molimo za vse, ki trpijo zaradi posledic trenutne epidemije, da bi Bog Oče naklonil zdravje bolnikom, moč zdravstvenim delavcem, tolažbo družinam in zveličanje vsem pokojnim žrtvam.
Tiha molitev. Nato duhovnik nadaljuje:
Vsemogočni večni Bog, varno zavetje trpečih; usmiljeno se ozri na trpljenje svojih otrok, ki trpijo zaradi te epidemije. Olajšaj bolečine bolnikom in daj moči tistim, ki zanje skrbijo. Sprejmi v svoj mir vse, ki so umrli, in daj, da bo v času te preizkušnje vsak od nas našel zavetje v tvojem usmiljenju. Po Kristusu, našem Gospodu.
O. Amen.

4.5 Kako se lahko verniki duhovno pridružijo obredu velikega petka v domači župniji?
Župnik naj vernike obvesti, da bo obred velikega petka obhajal ob 18.00, in jih povabi, da se mu v duhu pridružijo in zmolijo žalostni del rožnega venca oziroma molijo križev pot ob 15.00. Prav tako jih povabi, da spremljajo križev pot papeža Frančiška. Ta dan naj prevladujeta sveta tihota in premišljevanje Gospodovega trpljenja.

4.6 Ali bo letos potekala tradicionalna nabirka za Sveto deželo?
Nabirka za Sveto deželo je prestavljena z velikega petka predvidoma na praznik povišanja svetega Križa (14. september 2021) oz. drug datum, ki bo sporočen naknadno.

Duhovnik povabi vernike k spremljanju neposrednih prenosov:

  • Ob 10.00 – Pasijon po Marku (TV SLO 2)
  • Ob 18.00 – Bogoslužje v čast Gospodovemu trpljenju iz Vatikana (TV EXODUS)
  • Ob 18.30 – Bogoslužje v čast Gospodovemu trpljenju – ljubljanska stolnica (RADIO OGNJIŠČE)
  • Ob 21.00 – Križev pot iz Vatikana (TV SLO 2, TV EXODUS)

Velika sobota, 3. april 2021

4.7 Ali letos bo možnost prevzema blagoslovljenega ognja?
Blagoslov in delitev ognja letos odpade.

4.8 Kako bo letos potekal blagoslov velikonočnih jedil?
Škofje ordinariji določajo, da je letos zaradi epidemije veljaven blagoslov jedil po televiziji oz. radiu. Škofje vabijo vse vernike, da pripravijo velikonočna jedila in se udeležijo televizijskega prenosa blagoslova velikonočnih jedil iz mariborske stolnice, ki bo na TV SLO 1 predvidoma ob 15.00.

4.9 Ali lahko verniki sami doma blagoslovijo velikonočnia jedila?
Verniki lahko doma sami, v moči svojega krsta, spoštljivo blagoslovijo jedila po naslednjem obredu:

Blagoslov velikonočnih jedil

1. Znamenje križa

2. Desetka rožnega venca

3. Božja beseda

Berilo iz pete Mojzesove knjige (Mz 8, 2-3). 

Mojzes je govoril izvoljenemu ljudstvu: Spominjaj se vsega pota, po katerem te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preskusil, da bi spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš spolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, potem pa hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje, da bi ti pokazal, da človek ne živi samo od kruha; kajti človek živi od vsega, kar nastaja po Gospodovih ustih. 

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,47-51).

Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vasi očetje so v puščavi jedli mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta. 

4. Blagoslovna molitev velikonočnih jedil (po možnosti z blagoslovljeno vodo)

Molimo. Bog, naš Oče, od tebe so vse dobrine, od tebe je vse, kar smo in kar imamo. Blagoslovi te jedi in nas nauči, da bomo v tvojih darovih gledali tvojo neskončno ljubezen. Vsi, ki jih bomo uživali, naj se veselimo telesnega in dušnega zdravja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. 

4.10 Kako duhovnik opravi velikonočno vigilijo?
Duhovniki velikonočno vigilijo opravijo ob 18.00 sami zgolj v zaprtih župnijskih cerkvah. Na začetku se opusti začetek vigilije ali lucernarij, prižiganje ognja. Takoj se prižge svečo. Procesijo se opusti, nato pa mašnik izreče velikonočno oznanilo (Exsúltet). Sledi besedno bogoslužje. Pri krstnem bogoslužju se samo obnovijo krstne obljube (prim. Missale Romanum, str. 371, št. 55). Sledi evharistično bogoslužje. Duhovnik, ki se na noben način ne more udeležiti obhajanja velikonočnega bdenja v cerkvi, zmoli opravilo bogoslužnega branja za velikonočno nedeljo (prim. Liturgia Horarum).Župnik naj vernike seznani, da bo ob 18.00 obhajal velikonočno vigilijo, in jih povabi, naj se mu v duhu pridružijo. Verniki so povabljeni, da spremljajo obred s prižganimi svečami v svojih domovih. Zvonovi po velikonočni vigiliji lahko spet zvonijo.

4.11 Ali bodo potekale vstajenjske procesije?
Vstajenjske procesije letos odpadejo. 

Duhovnik povabi vernike k spremljanju neposrednih prenosov:

  • Ob 15.00 – Blagoslov jedil iz mariborske stolnice (TV SLO 1)
  • Ob 18.30 – Velikonočna vigilija – ljubljanska stolnica (RADIO OGNJIŠČE)
  • Ob 19.30 – Velikonočna vigilija iz Vatikana (TV EXODUS)
  • Ob 19.58 – Velikonočna poslanica slovenskih škofov (TV SLO 1)

Velika noč, 4. april 2021

4.12 Kako naj verniki letos praznujejo Veliko noč Gospodovega vstajenja?
Župniki ob 8.00 zvonijo z vsemi zvonovi kot vabilo k zajtrku in v znamenje velikonočnega praznika. Škofje vabijo vse vernike (družine) v Sloveniji, da se ob 8.00 zberejo na velikonočnem zajtrku in zmolijo naslednjo molitev:

Blagoslov velikonočnega zajtrka

Znamenje križa.

Oče naš.

Molimo. Nebeški Oče, blagoslovi ta velikonočni zajtrk. Naj nas velikonočni prazniki tako prenovijo, da bomo vedno bolj hrepeneli po duhovni hrani ter jo našli v tvoji besedi in sveti evharistični skrivnosti. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

4.13 Kako naj duhovnik daruje velikonočno sveto mašo?
Župniki (duhovniki) darujejo velikonočno sveto mašo sami v svojih zaprtih župnijskih cerkvah brez udeležbe vernikov in brez somaševanja. Župnik naj obvesti župljane, kdaj bo obhajal sveto mašo, in jih povabi, naj se mu v duhu pridružijo. 

4.14 Kdaj lahko verniki spremljajo prenos prazničnih svetih maš in bogoslužij?
Škofje vabijo vse vernike, da spremljajo prenos velikonočne svete maše preko medijev ter prenos papeževega blagoslova Urbi et Orbi, ki bo predvidoma ob 12.00.

Duhovnik povabi vernike k spremljanju neposrednih prenosov:

  • Ob 10. 00 – Sv. maša iz mariborske stolnice (TV SLO 1)
  • Ob 10.00 – Sv. maša iz Vatikana (TV EXODUS)
  • Ob 11.10 – Kratek film o sv. Frančišku (TV SLO 1)
  • Ob 11.20 – oddaja Obzorja duha (TV SLO 1)
  • Ob 11.55 – Blagoslov svetega očeta Frančiška Urbi et Orbi (TV SLO 1)
  • Ob 12.00 – Blagoslov svetega očeta Frančiška Urbi et Orbi (TV EXODUS)

Velikonočni ponedeljek, 5. aprila 2021

4.15 Ali so letos dovoljeni obiski sorodnikov in prijateljev?
Na velikonočni ponedeljek naj se odpovedo obiski (t. i. Emavs), da se prepreči nevarnost širjenja epidemije. 

Bela nedelja oziroma nedelja Božjega usmiljenja, 11. april 2021

4.16 Kako bomo letos praznovali nedeljo Božjega usmiljenja?
Škofje in duhovniki bodo opravili sveto mašo sami in brez navzočnosti vernikov v zaprti cerkvi.

Dar posebnih odpustkov okuženim s COVID-19, družinskim članom, zdravstvenim delavcem in vsem, ki skrbijo za bolnike

4.17 Ali še vedno velja poseben odpustek vernikom s koronavirusom in njihovim svojcem, ki se po odredbi zdravstvenih oblasti nahajajo v karanteni v bolnišnicah ali na svojih domovih?
Apostolska penitenciarija je 19. marca 2020 izdala dekret, s katerim podeljujejo vernikom poseben odpustek. Da bi mogli vsi, ki trpijo zaradi Covid-19, prav v skrivnosti tega trpljenja ponovno odkriti »odrešujoče Kristusovo trpljenje« (prav tam, št. 30), Apostolska penitenciarija ex auctoritate Summi Pontificis v zaupanju v besedo Kristusa Gospoda in z duhom vere, upoštevajoč trenutno epidemijo, ki se širi, ter da bi zaživeli v luči osebnega spreobrnjenja, podeljuje dar odpustkov pod sledečimi pogoji. Popolni odpustek se podeli vernikom s koronavirusom, ki se po odredbi zdravstvenih oblasti nahajajo v karanteni v bolnišnicah ali na svojih domovih, če so v stanju nenavezanosti na kakršen koli greh in so po komunikacijskih sredstvih duhovno navzoči pri obhajanju svete maše, molitvi rožnega venca, križevem potu ali pri drugih oblikah pobožnosti ali če vsaj zmolijo vero, očenaš in se v molitvi pobožno obrnejo k blaženi Devici Mariji ter to preizkušnjo v duhu vere v Boga in ljubezni darujejo bratom in sestram z željo, da bi izpolnili običajne pogoje (zakramentalno spoved, sveto obhajilo in molitev po namenu svetega očeta), čim bo to mogoče. Zdravstveni delavci, družinski člani in tisti, ki se po zgledu usmiljenega Samarijana izpostavljajo tveganju okužbe ter pomagajo obolelim za koronavirusom v skladu z besedami božjega Odrešenika: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13), bodo na enak način deležni daru popolnega odpustka pod istimi pogoji. Poleg tega Apostolska penitenciarija ob enakih pogojih ob trenutni svetovni epidemiji voljno podeljuje popolni odpustek tudi tistim vernikom, ki obiščejo ali počastijo Najsvetejši zakrament ali vsaj pol ure berejo Sveto pismo ali zmolijo rožni venec, križev pot ali rožni venec Božjega usmiljenja, da bi po posredovanju vsemogočnega Boga prenehala epidemija, v olajšanje vseh okuženih in za večno zveličanje vseh, ki jih je Gospod že poklical k sebi. Cerkev moli za tiste, ki ne morejo prejeti zakramenta bolniškega maziljenja in svete popotnice, in izroča Božjemu usmiljenju vse in vsakogar v moči občestva svetnikov ter podeljuje verniku popolni odpustek v trenutku smrti pod pogojem, da je pravilno pripravljen in da je običajno za časa življenja molil kakšno molitev (v tem primeru nadomesti Cerkev tri običajne zahtevane pogoje). Za prejem tega odpustka je priporočljivo, da ima vernik pri sebi razpelo ali križ (prim. Enchiridion indulgentiarum, štev. 12).

5.    Sveti krsti, prva sveta obhajila, birme in cerkvene poroke

5.1 Ali so dovoljeni sveti krsti, prva sveta obhajila in birme?
Sveti krsti, prva sveta obhajila, birme in cerkvene poroke so do nadaljnjega odloženi. Sveti krst se lahko izjemoma podeljuje individualno v krogu članov iste družine oziroma istega gospodinjstva v primeru življenje nevarnosti. Podelitev ostalih zakramentov je prestavljeno na čas, ko bodo zdravstvene razmere to dopuščale oz. ko bo preklican vladni odlok.

6.    Bolniško maziljenje

6.1 Ali lahko bolniki, ostareli in umirajoči prejmejo sveto bolniško maziljenje? Ali lahko duhovnik obišče bolnika v bolnišnici oz. domu za ostarele?
Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena (maske tipa N95/KN95/FFP2/FFP3). Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik naj med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov na domu za prve petke so dovoljeni.

7.    Cerkveni pogrebi

7.1 Ali so dovoljeni cerkveni pogrebi?
Cerkveni pogrebi se izvajajo v dogovoru s pogrebno službo in ob upoštevanju vseh navodil NIJZ. Na pogrebu je lahko navzoča samo ena družina oziroma člani skupnega gospodinjstva.

8.    Župnijska kateheza (verouk) in pastoralni dogodki

8.1 Ali lahko poteka župnijska kateheza (verouk) in druga izobraževanja?
Kateheza (verouk) in druge oblike pastoralne dejavnosti se izvajajo samo na daljavo preko spleta. Prav tako se izvajajo na daljavo vse oblike pastoralnih dogodkov kot so molitvene skupine, zakonske skupine, sestanki, verska izobraževanja, duhovne vaje itd. Do nadaljnjega so preklicana vsa dovoljenja za izvedbo duhovnih seminarjev in predavanj, ki jih izvajajo škofje, duhovniki, redovnice ali redovniki in laiki iz Slovenije ali tujine.

9.    Delovanje župnijskih pisarn in cerkvenih uradov

9.1 Ali so lahko odprte župnijske pisarne, cerkveni arhivi in drugi cerkveni uradi?
Skladno s pismom škofov je župnijska pisarna lahko odprta za srečanje z eno osebo samo za nujne in neodložljive zadeve, ki jih ni mogoče urediti na daljavo. Duhovnik in vernik morata nosita masko ter si pred obiskom in po njem razkužita roke. Škofijske pisarne in drugi cervkeni uradi ter cerkveni arhivi so zaprti za obiskovalce. Kjer je mogoče, naj zaposleni svoje delo opravijo od doma.

10. Karitativne ustanove

10.1 Kako naj delujejo cerkvene karitativne ustanove v času ustavitve javnega življenja v državi?
Karitativne ustanove delujejo v skladu z navodili, ki jih izdajo njihova vodstva, ob upoštevanju državnih predpisov in priporočil NIJZ.

11. Splošna vprašanja 

11.1 Kam se lahko obrne župnik oz. rektor ali druga odgovorna oseba v primeru inšpekcijskega postopka? 
Za morebitne kršitve vladnega odloka in področne zakonodaje odgovarja župnik oziroma odgovorna oseba (gvardijan, rektor, direktor). V primeru inšpekcijskega postopka ali ukrepanja policije naj odgovorna oseba to čim prej sporoči Tajništvu SŠK na e-naslov: info@rkc.si.

11.2 Kako naj zvonijo cerkveni zvonovi v času praznikov in ustavitve javnega življenja?
Škofje določajo, da duhovniki zvonijo ob običajnih urah tako med tednom kot ob nedeljah in praznikih.

11.3 Kako lahko verniki podprejo svojega duhovnika in domačo župnijo?
Škofje vabijo vernike, da po svojih zmožnostih darujejo za svete maše in podprejo svoje duhovnike s prostovoljnimi darovi, ki jih lahko nakažejo na bančni račun župnije ali osebno izročijo po prenehanju epidemije. 

11.4 Kje so objavljene dodatne informacije o verskem življenju v času epidemije?
Vse duhovnike in vernike vabijo, da redno spremljajo spletno stran www.katoliska-cerkev.si ter spletno stran svoje škofije in župnije. Slovenskim katoličanom ponujamo nekaj duhovnih spodbud za okrepitev vere v času epidemije COVID-19 na posebni spletni strani Katoliške cerkve. Za dodatne informacije lahko posredujejo sporočilo na: info@rkc.si

 

Slovenski škofje pozivajo duhovnike, redovnice in redovnike, pastoralne delavce ter vse katoličane, da spoštujejo ukrepe Vlade RS in priporočila NIJZ za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19. Omejitve našega verskega življenja so neizogiben napor, da lahko obvarujemo sebe in svoje bližnje pred okužbo.

 

Tajništvo SŠK