Birma je drugi od sedmih zakramentov, ki jih je postavil Kristus v svoji Cerkvi, da kristjanom na poti vere dajejo potrebno božjo pomoč. So vidna znamenja nevidne milosti. Zedinjajo nas s Kristusom, da moremo živeti v skupnosti Cerkve. Krst, birma in mašniško posvečenje vtisnejo v dušo neizbrisno znamenje, pečat, zato jih prejmemo lahko le enkrat; ostale zakramente lahko prejemamo večkrat, ker so hrana in zdravilo naši veri (obhajilo, spoved, bolniško maziljenje). Zakrament svetega zakona je tudi enkraten; le ob smrti enega, drugi lahko spet sklene novo zakonsko zvezo. – Birmo običajno škof deli pripravljenim birmancem, v obredu birmovanja je najprej obnovitev krstnih obljub (odpoved hudemu duhu in izpoved vere); sledi molitev nad birmanci in potem posamezno maziljenje s svetim oljem – krizmo, ko birmanec skupaj z botrom (ta drži desnico na desni rami birmanca) stopi pred birmovalca; škof položi roko birmancu na glavo in ga poimensko s svetim oljem mazili na čelu; pri tem pravi: N., sprejmi potrditev, dar Svetega Duha! Birmanec odgovori: Amen. Sledi pozdrav miru: Mir s teboj! In s tvojim duhom. Birmovalec lahko poda roko tudi botru. Med obredom ostali v cerkvi ali tiho spremljamo obred in molimo (za birmance, botre, družine; spomnimo se tudi svojih botrov in starše, tudi birmovalca in veroučnih učiteljev). – po končanem obredu si škof umije roke (krizmo očisti z limono in vodo); sledijo prošnje vernikov, ki jih običajno izrečejo birmanci ali drugi prisotni. Ob birmi se zelo priporoča vreden prejem svetega obhajila. Če je potrebno v sveti spovedi urediti svojo preteklost, poskrbimo in storimo že kak dan prej.
V PRIPRAVI NA BIRMO (4)
