Pristojni vatikanski urad je ugodil prošnji škofa Jurija in imenoval sv. Hieronima za zavetnika naše škofije. Veliki duhovni in bogoslovni učitelj, prevajalec sv. pisma iz grščine in hebrejščine v latinščino, je bil verjetno iz naših krajev, a nam ne pripada izključno; »naš« je, ker pripada kristjanom zaradi svetopisemskega, bogoslovnega in duhovnega doprinosa Cerkvi; »naš« je, ker je s svojim velikim jezikoslovnim znanjem zaznamoval ne le takratno in kasnejše latinsko izročilo ampak tudi vso zahodno kulturo. Spominjamo se 1600. obletnice njegove smrti in »našemu« Hieronimu je bil lani oktobra posvečen mednarodni znanstveni simpozij v Ljubljani, v naši škofiji pa smo ga spoznavali in proslavljali v njemu posvečenih cerkvah na Primorskem. Navdih je narekoval Hieronim: kot latinec in Rimljan po izobrazbi, kulturi in čutenju; kot svetovljan, ki je iz naših krajev, iz doslej neugotovljenega rojstnega Stridona, odšel in obhodil svet od Trierja v Nemčiji, do Rima in Betlehema v Judeji; kot kristjani in spokornik, ki je puščavniški samoti iskal sebe in Boga, na papeževem dvoru pa bil vplivna cerkvena oseba; kot kremenit in dosleden značaj, strog do sebe in drugih, ki jim je bil duhovni učitelj ali prijatelj; kot pisec pisem emonskim vernim ženam in drugim kristjanom med Emono in Oglejem; kot avtor bogatega opusa, ki še vedno kliče k branju in proučevanju. Skratka – naš. (Družina 38/2020, str. 26, Sveti Hieronim med nami)
