Dati vse od sebe

Dva tedna bomo lahko sledili 24. zimskim olimpijskim igram na Kitajskem. Že pred dobrimi tremi leti je bil v Vatikanu  objavljen dokument,  z zgornjim naslovom, o krščanskem pogledu na šport in človeško osebo.  V športu se križajo poti nešteto ljudi, ki si prizadevajo doseči skupen cilj. Šport je priviligirano področje sredi današnjega individualizma in razkoraka med mlajšimi in starejšimi in med različnimi kulturami, rasami in spoli. V ekipi, ki ima skupen cilj in kjer skupaj zmagujejo in so skupaj poraženi, presegajo posamezniki sami sebe in tudi miselnost, po kateri se posameznik danes pretirano ukvarja s samim seboj.  Šport je tako pobudnik izkušnje občestva,  izkušnje človeške družine. Šport je tudi sredstvo za formacijo, oblikovanje človeka. Ta se danes že od zgodnje mladosti lahko navdihuje ob zgledih vrlin, kot so darežljivost, ponižnost, žrtvovanje, doslednost in vedrost, pa tudi skupinski duh, medsebojno spoštovanje, zdrava tekmovalnost in solidarnost z drugimi ljudmi. Pomembna je tudi vloga športa kot sredstva za poslanstvo in posvečenje. Vsaka priložnost, tudi športno dogajanje, je priložnost za oznanilo o Jezusu Kristusu. Pomembno je vnašati in posredovati radost, ki jo prinaša šport. Saj gre pri tem za odkrivanje lepote  stvarjenja in človeka, ki je ustvarjen po božji podobi.  Tako šport vodi h Kristusu tudi tam, kjer ga zaradi različnih razlogov ni mogoče oznanjati neposredno; ljudje, ki pričujejo radosti, se ukvarjajo s športom kot občestvo, so lahko znanilci Dobre novice, tudi na Kitajskem.