Iz lastnih izkušenj vemo, kaj lahko naredi maščevalnost, želja vrniti sovražniku “zob za zob, oko za oko”. Zgodovina je polna krvavih obračunov s sovražniki. Pa sovražnika ni mogoče pokončati, sovraštva ni mogoče uničiti, je kot sedmeroglavi zmaj; odsekaj mu eno glavo, zrasteta mu dve novi. Kar nas preseneča, pa je to, da se človek kljub tako očitnim naukom zgodovine vedno znova zateka k tej krvavi in na nujen neuspeh obsojeni metodi. Preizkus te zakrknjene miselnosti moremo narediti pri samem sebi. Ali se nam ne vzbudi podzavesten upor, ko slišimo: “Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo.”… “Ljubite svoje sovražnike in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami.” Pa vendar je to “recept”, ki ga je Bog prinesel človeku na zemljo, je božanski način “uničevanja” sovražnikov. Njegovo uspešnost je potrdil osvoboditelj izpod angleškega kolonializma, velika duša Indije, Mahatma Gandhi. Pogan po matičnih dokumentih, kristjan po duši in prepričanju, je izbral prav Kristusov recept, ko so se vsi drugi izjalovili. Angleži sami so občudovali to “sovražnikovo” metodo. Ko se je namreč princ Filip zaročil s princeso Elizabeto, jima je Gandhi za poročno darilo stkal preprost prt. Grof Mountbatten, zadnji indijski podkralj, je poslal ta prt princesi Elizabeti s tole pripombo: “To moraš zakleniti skupaj z dragulji krone, kajti stkal ga je mož, ki je rekel: Britanci morajo oditi iz Indije kot prijatelji.” Vsak ima svoje sovražnike, resnične ali umišljene, in vsak jih na svoj način želi uničiti. Ne bi bilo napak, da bi danes vsak zase razmislil, s katero metodo “uničuje” svoje sovražnike!
Vir: VRNET