Vrednote niso le zadeva Cerkve in zveze borcev. Svoboda je priznano največja dobrina, zato si ljudje želimo odmakniti od vseh kažipotov, za katere mislimo, da nas silijo v na videz preozke poti. Družina, šola in vsakršna vzgoja so danes preveč obvezujoči in utesnjujoči in želimo najti izhod, tudi če bo tvegan in nevaren. In tako se danes od do zdaj veljavnega reda odmikajo milijoni in milijoni. Novi časi so tukaj kot val, ki se mu ni mogoče upreti, treba je vanj vstopiti ne glede na to, kaj nam prinaša, kam nas vodi in kam nas bo naplavil. Opustitev vrednot je vsekakor zelo resna zadeva in zaskrbljenost Cerkve je na mestu, čeprav neverni te njene zaskrbljenosti ne slišijo radi. Premik milijonov je namreč nagonski; osrednji in edini razlog zanj je strah, je ogroženost, predvsem zaradi migracij, je občutek negotovosti, strah pred prihodnostjo in posledično tesnoba, da so vrata v to prihodnost skoraj zaprta in se ni mogoče pomakniti naprej. Strah in ogroženost sta nasprotje od tistega, kar so vrednote; strah in ogroženost vrednote rušita in ubijata. Rojevata nestrpnost in sovraštvo, nagibata v silo in reševanje problemov z grobostjo, ubijata razumevanje, spoštovanje, sožitje, torej spodkopavata odnose med narodi, verami, civilizacijami, sta slepa in uničevalna sila. Opustitev vrednot, ki naj ne bi bile več porabne, pomeni oster odmik od Božjih zapovedi, ki jih je mogoče vse strniti v vabi-lo, naj imamo v svoje dobro lep odnos do vseh ljudi, naj skrbimo za druge kot zase, naj bomo prizanesljivi, naj ne bomo maščeva-lni, naj se odrečemo grobosti in sovraštvu, naj odpuščamo in si prizadevamo za mir brez katere-ga ni naše sreče in ne sreče drugih. Ubeseden je v pozdravu: “Mir vam bodi”.
(prim. Novi Glas 29,2019, Janez Povše)