Za svoje drage poskrbimo, dokler so še živi. Veren človek naj bo vedno pripravljen na odhod s tega sveta. Kakršno življenje – takšna smrt. Molitev, zakramenti in dobra dela grejo z nami v večnost. Ne prevzemajmo odgovornosti, da bi svojim prikrili bližnjo smrt in odhod s sveta brez obračuna z Bogom. – Ob umrlem prižgemo svečo in ga pokropimo z blagoslovljeno vodo, zmolimo vsaj očenaš. – Dan in uro pogreba uskladimo tudi z župnikom. Lepa navada je, da se v vežici ob umrlem zberete k rožnemu vencu. – Odločitev za pokop v krsti ali žari ni samo vprašanje ponudbe, cenenosti, praktičnosti – izraža tudi krščansko spoštovanje umrlih božjih otrok in njihovih teles, ki so bila umita v krstni kopeli in maziljena pri birmi, uživala Kristusov telo. Če je žarni pogreb izraz zanikanja vere v posmrtno življenje, Cerkev krščanskega pogreba v takem primeru ne dovoli. – Pogrebni obred začnemo in končamo s pokrižanjem. Kar je vmes, spada k cerkvenemu obredu. Primerne so samo pesmi z verskim sporočilom. Druge pesmi, govori in godba naj bodo prej ali pozneje. – V sprevodu nesemo spredaj križ (vprašajte pogrebno službo!). Pri nas je pogreb običajno z mašo; svojci in vsi prisotni ste vabljeni k svetemu obhajilu (če je potrebno, prej spoved). Tako tudi pri mašah za pokojne svojce. – Za kropljenje v vežici in na pokopališču se vzame blagoslovljena voda iz cerkve. Od rajnega se na koncu pogreba poslovimo s pokropitvijo groba. – Udeležba na pogrebu izraža bližino in spoštovanje pokojnega in njegovih svojcev. To pokažemo s primerno obleko, s spoštljivim obnašanjem in brez klepetanja. Kristjani se ne bojmo vstopiti v cerkev in sodelovati pri obredu z glasno molitvijo in petjem.
KRŠČANSKI POGREB
