»Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« je bilo vprašanje, s katerim je Jezus izzval učence. Za mnoge je bil Jezus eden izmed prerokov. To je pomenilo, da so ga radi poslušali, mu občasno sledili, potem pa šli spet po svoje. Lahko bi rekli, da je danes z mnogimi zelo podobno. Izpoved apostola Petra je bila drugačna. Zanj je Jezus »Kristus, Sin živega Boga.« Kar pomeni, da se je zanj ob Jezusu življenje spreminjalo. Ko ga je spoznal, ni bil več navaden ribič, ampak je postajal ribič ljudi. Jezusu ni sledil občasno, ampak je na njem začel graditi svoje življenje. Skratka, kakršna je izpoved vere, takšno je tudi življenje, bi lahko rekli.
Kdo pa je za nas Jezus? Če pogledamo okrog sebe, je Jezus za večino kristjanov tisti, ki napolni cerkve za blagoslov jedi in ob slovesnostih, kot so krst, birma in prvo sveto obhajilo.
Kaj se je zgodilo z našo vero? Vzgojo smo usmerili v spolnjevanje pravil, vera je postala zgolj skupek moralnih norm. V večini gre zgolj za način življenja, ki se kaže (če že!) predvsem navzven. Če vprašate, kdo je kristjan, bo pa verjetno splošen odgovor: tisti, ki hodi ob nedeljah k maši, ki ima vse zakramente ipd. Gre zgolj za neko tradicijo, navado in zunanji zgled.
Vse to ni slabo, ampak manjka bistvo, temelj in ta temelj je Jezus sam. Kako? Naša vera je vera v Jezusa Kristusa. Utemeljuje jo sam odnos z Jezusom. Naša vera je hoditi z Jezusom skozi življenje. Središče življenja kristjana je živa Božja beseda, ki vsak trenutek vabi k razmišljanju. Želim si, da bi bili kristjani bolj odločni v iskanju odgovora na vprašanje, kdo je za nas Kristus. Če se naš odgovor ne prepozna v odnosih in življenju, je prazen. Naj se prepozna! Naj stopi Kristus v naš vsakdanji svet, tudi svet potrošništva, kot učitelj, zdravnik in rešitelj.
•••
Kristjan bi se moral zavedati, da bo brez molitve in zakramentov težko sledil Jezusu na vsakem koraku. Pot skozi življenje z Jezusom je ozka in strma. Ker smo pozabili, da je temelj naše vere hoja z Jezusom, so tudi zakramenti postali nepotrebni, stvar navade. Vrnitev k bistvu pa vidim v premišljevanju Božje besede, v tem, da si jo prizadevamo vzeti zares. Da bi prišli do tiste točke, ko bomo na vse svoje življenje gledali v luči evangelija. Potem bodo tudi vsi zakramenti in vse lepe navade ponovno dobile dušo.
Današnji Petrov odgovor v evangeliju je izredno globok in nedvomno preseneča. Čeprav je Petrova izjava zanj in za njegov čas izrednega pomena, se zdi, da danes na nas nima pravega vpliva. Kljub temu je Jezusovo vprašanje Petru namenjeno tudi nam: Kaj pa vi pravite, kdo sem? Kako pomemben je On v naših iskanjih odgovorov na različna življenjska vprašanja.
E. Mozetič