Jezus pripoveduje priliko o gospodarju vinograda, ki ob različnih urah dneva kliče delavce na delo v svoj vinograd. Zvečer pa da vsem enako plačilo ter s tem prebudi negodovanje tistih, ki so delali od prve ure. Jasno je, da ta denar predstavlja večno življenje, dar, ki ga je Bog pripravil vsem. Celo tisti, ki mislijo, da so ‘zadnji’, seveda, če ga sprejmejo, postanejo ‘prvi’, in ‘prvi’ lahko tvegajo, da so ‘zadnji’. Prvo sporočilo prilike je v tem, da gospodar ne prenese brezposelnosti ter hoče, da so vsi zaposleni v njegovem vinogradu. Resnično, prvo plačilo je že to, da smo bili poklicani, da lahko delamo v Gospodovem vinogradu, da mu lahko služimo. To je že samo po sebi neprecenljivo plačilo, ki poplača vsak napor. Vendar to razume samo tisti, ki ljubi Gospoda in njegovo kraljestvo.
Jasno je, da so se delavci, ki so bili najeti prvi, začeli pritoževati, saj so videli, da so plačani na isti način, kot tisti, ki so delali manj. Gospodar pa jih spomni, da so prejeli tisto, za kar so se dogovorili, če pa on sam hoče biti velikodušen z drugimi, jim tega ne smejo zavidati.
V resnici ima ta tako imenovana gospodarjeva ‘krivica’ namen izzvati preskok v tistem, ki posluša priliko, saj Jezus ne želi govoriti o problemu dela in pravičnem plačilu, temveč o Božjem kraljestvu! Sporočilo je namreč tole: v nebeškem kraljestvu ni brezposelnih, vsi so poklicani, da naredijo svoj del, in za vse bo na koncu plačilo, ki izhaja iz Božje, na našo srečo, ne iz človeške pravičnosti – torej zveličanje, ki nam ga je Jezus Kristus pridobil s svojo smrtjo in vstajenjem. Zveličanje, ki ni zasluženo, ampak podarjeno.
S to priliko želi Jezus odpreti naše srce za logiko Božje ljubezni, ki je zastonjska in velikodušna. Gre za to, da se pustimo navdušiti Božjim mislim. Človekovo misel pogosto zaznamuje sebičnost in osebna korist in naše ozke in vijugaste poti se ne morejo primerjati s širokimi in ravnimi Gospodovimi. On se poslužuje usmiljenja! Na široko odpušča, poln je velikodušnosti in dobrote, ki ju izliva na vsakega od nas in vsem odpira brezmejna področja svoje ljubezni in svoje milosti, saj samo ti lahko dasta človeškemu srcu polnost veselja.
+ + + + + +
Če smo v skušnjavi, da bi Boga zavrnili, ker se nam zdi krivično, da je velikodušen tudi do tistih, ki ga spoznajo šele tik pred koncem življenja, potem je naš bog še vedno malik in naše predstave o njem zlagane. Naj nam sveta Marija pomaga, da bomo v svoje življenje sprejeli logiko ljubezni, ki nas osvobaja vsakega domišljanja, da zaslužimo Božje plačilo in negativne sodbe o drugih. Po: E. Mozetič