BOŽIČNA DEVETDNEVNICA

Božič, praznik Jezusovega rojstva, ki se nanj v svetem adventnem času pripravljamo, je ob veliki noči, – osrednjem krščanskem dogodku, po pomembnosti na drugem mestu. Od nekdaj so se verniki s poglobljenim bogoslužjem in ljudskimi pobožnostmi zavzeto pripravljali v pobožnem in veselem pričakovanju. Bogoslužne  večernice je v samostanih spremljalo bogato enoglasno »koralno« petje. Posebno imenitni so »o« spevi ali antifone za zadnjih osem dni, v ljudski pobožnosti pa za devet. Devetdnevnica nas potegne iz zazrtosti vase,  ker nas pridruži bogolužju vse Cerkve in nas rešuje “posamičnosti”. Daje nam drugačen čas  (ki nam ga itak vedno manjka) – božji čas umiritve in duhovne poglobitve. Kar postane prostor, ki naredi vse naše beganje in hlastanje za izgubljenimi priložnostmi manj pomembne in manj obremenjujoče. Bog je postal človek in ne obratno. Kljub dobri volji nam pred božičem zmanjkuje časa in zmožnosti, da bi tudi v duhovni pripravi naredili vse, kar smo želeli. To je tudi dobro, saj nas lahko obvaruje pred skušnjavo, da bi mi prišli do Boga. – Utrujen od vsega se prepustim molitvi, petju, starodavnemu bogoslužju, dovolim, da se Bog spusti vame, še posebej v mojo nemoč. V meni Bog postaja človeški, da bi me pobožanstvil.

BREZMADEŽNA MARIJA

Z adventnim časom se v Katoliški Cerkvi začenja novo cerkveno leto. Advent pomeni prihod. Štirje tedni pred božičem spominjajo na dolgo pričakovanje Kristusovega rojstva, na prihod pričakovanega Mesija, na prvi advent. Toda beseda advent razpenja tudi most od sedanjosti do daljne prihodnosti, do konca časa … Dokler je Cerkev še na poti, je vedno advent. V zadnjih tednih cerkvenega leta in ob začetku novega so ‘poslednje reči’ večkrat kakor sicer tema cerkvenih molitev in slavij. Adventni čas ima torej dvojen značaj: je čas priprave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva, 25. decembra, hkrati pa je to čas, ko nas spominjanje usmerja k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov. V adventnem času praznujemo praznik Marijinega brezmadežnega spočetja (8. december). Na ta dan se spominjamo posebne milosti, ki je je bila deležna Devica Marija, Jezusova Mati – zaradi posebne milosti Božjega materinstva je bila obvarovana madeža izvirnega greha. Z njim smo zaradi greha Adama in Eve zaznamovani vsi ljudje in se nam izbriše pri zakramentu sv. krsta, s katerim se včlenimo v občestvo/skupnost Cerkve. Krščanstvo govori o novem človeku, ki izhaja iz Božje milosti. Marija je za Cerkev ta novi človek v najčistejši obliki. (Nadškofija Ljubljana, Adventni čas)

 

NE IZPLAČA SE

November je zadnji mesec bogoslužnega  leta in stoji kakor na prelazu in kakor na obzorju, od koder je mogoče pogledati v preteklost in prihodnost, nazaj na prehojeno pot in naprej na nadaljnjo pot z vprašanjem:  Ali se izplača? Vprašanje si je z vso resnostjo zastavil tudi kralj Salomon: »Kakšen dobiček ima človek od vsega svojega truda, s katerim se muči pod soncem!« Vsak čas, vsak stan in vsak poklic, vsaka pridobitev in vsak uspeh, vsaka reč ima, če jo človek gleda z očmi tega sveta, svoje prednosti in svoje pomanjkljivosti. Končni seštevek je za slehernega človeka enak: nič! »Kakor je prišel iz materinega telesa, tako bo nag spet odšel, kakor je prišel«.  Samo v luči prihodnjega sveta se vse izplača, ker smo v Božjih rokah in ker On iz blagohotnosti v nas dela, da hočemo in delamo. Zato torej z vso močjo naprej! Vsak prehod iz enega obdobja v drugo nas navdihuje kakor pavza v glasbi, da ugotovimo izkupiček in ga shranimo v zakladnico večnosti.          

škof Jurij

ZAHVALNA NEDELJA

Božja beseda današnje zahvalne nedelje nam daje dobro podlago za zahvalo. Vsi trije odlomki govorijo o prvi in drugi največji zapovedi, o ljubezni do Boga in do bližnjega. Kar se danes zdi samo po sebi umevno, je vendar včasih tako zakrito, da  celo pismouk vpraša, katera je prva in največja zapoved. Zato prerok Amos pravi:  »Samo vas sem izvolil izmed vseh rodov na zemlji, zato bom od vas terjal odgovor za vse vaše krivice!’. Kakor bi hotel reči: Drugim bom kaj odpustil, saj me ne poznajo in ne vedo za mojo postavo, vam pa sem razodel svojo voljo in svojo postavo in se ne boste mogli izgovarjati. – Tehten razlog, da smo hvaležni najprej Gospodu za njegovo razodetje, potem pa tudi vsem tistim, ki so nam Božje razodetje posredovali in nam ga še vedno posredujejo: mislim zlasti na naše družine, na starše in botre, na dušne pastirje in številne druge zveste vernike, ki s svojo besedo in zgledom privlačijo našo pozornost in vsaj posredno prenašajo na nas svojo vero in svojo zvestobo. – Božji hvalospevi naj bodo vedno v naših grlih, pravi psalm, in veselimo se obljube, ki jo apostol Janez daje angelu cerkve v Sardah: ‘Kdor zmaga, bo tako oblečen v bela oblačila in ne bom izbrisal njegovega imena iz knjige življenja in priznal bom njegovo ime pred svojim Očetom in pred njegovimi angeli. Kdor ima ušesa, naj posluša, kaj govori Duh cerkvam’. Hvala Bogu in vam vsem!                                škof Jurij

MISIJONSKA NEDELJA

Letošnja misijonska nedelja nas zopet opozarja na poslanstvo, ki ga je vsakemu izmed nas zaupal Jezus Kristus, ko nam je naročil, naj njegovo veselo oznanilo posredujemo vsem narodom. Misijonsko poslanstvo živimo na različne načine: eni gredo v misijonske dežele kot misijonarji duhovniki, redovnice, redovniki in prostovoljci,  drugi jih podpirajo z molitvijo, materialnimi darovi, tretji skrbijo za vzgojo, osveščanje. V vsakem primeru pa lahko rečemo, da nas misijonsko poslanstvo vodi k drugemu, k odprtosti za drugega in pripravljenosti za pričevanje, kako velike reči je storil Gospod za nas in da to privoščimo tudi drugim. Misijonska nedelja je torej priložnost, da vsaj nekaj časa namenimo ozaveščanju in poglabljanju v naše misijonsko poslanstvo. Z darovi, ki jih bomo darovali pri sveti maši, pa bomo s konkretnim dejanjem priskočili na pomoč tistim, ki se trudijo na misijonskih poljanah širom sveta. »Vsaka duhovna ali gmotna revščina je posledica zavračanja Boga,« pravi papež Frančišek v poslanici za misijonsko nedeljo Skupaj z mladimi ponesimo evangelij vsem! in vse vernike, zlasti mlade, vabi, da »živimo z veseljem svojo odgovornost za svet«. To ni naloga samo mi­sijonarjev, vsak izmed nas ima svoje poslanstvo in tudi misijonska nedelja je priložnost, da to poslan­stvo uresničimo.

ROŽNI VENEC ZA CERKEV

Papež Frančišek je vse katoličane pozval, naj v Marijinem mesecu oktobru molijo rožni venec in prosijo Božjo Mater z molitvijo Pod tvoje varstvo, in nadangela Mihaela z molitvijo Sveti nadangel, da varujeta Cerkev pred hudim  duhom, ki nas skuša ločiti od Boga in spreti med seboj.  Molitev je »orožje proti Tožniku, ki ‘hodi okrog in išče, koga bi požrl’. Samo molitev ga more premagati. Veliki svetniki vseh časov so svetovali, da se v trenutkih duhovnega nemira zatečemo pod plašč svete Božje Matere. Cerkev naj se po molitvi zave lastnih napak, prestopkov in zlorab in se odločno bojuje, da bi zlo ne zmagalo v njej in v svetu.

Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva in blagoslovljena Devica.

Sv. nadangel Mihael, brani nas v boju,
bodi nam pomoč zoper zlobnost
in zalezovanje hudega duha.
Ukroti naj ga vsemogočni Bog, ponižno za to prosimo.

In ti, vodnik nebeške vojske, satana in druge hudobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo duš,
z božjo pomočjo v pekel pahni.

Amen                                                   

ZAKONSKI JUBILANTI, NAŠI OSTARELI IN BOLNI

‘Jubilej’ je pomenil  trobljenje z rogovi v judovskem templju, ko so vsakih 50 let  naznanjali začetek svetega leta. Danes smo v naši župnijski skupnosti skupaj z jubilanti, ki letos obhajajo kakšno okroglo (s 5 deljivo) obletnico poroke. Večji poudarek dajemo sicer 25 in 50 letnici, a je tudi vsako leto, ki je za nami, pomembno, da se lahko hvaležno ozremo nazaj ali pa čezenj napravimo križ; zlasti če je bilo nepričakovano težko in smo trepetali, ali se bo in kako se bo izšlo. Vsega po malem je v človekovem življenju in med zakoncema so vzponi in padci; le pobrati se je spet treba, si odpustiti in skupaj nadaljevati. Tudi komur se je zares zalomilo, je prav, da se danes pred Bogom in bližnjim, če je potrebno, opraviči za svoj del kalvarije in odpusti drugemu njegov del. Tudi rajnih sozakonce se spomnimo. – Današnjo nedeljo smo posvetili še bolnim in ostarelim. Kot smo pozorni do poročenih in drugih parov, želimo biti tudi do tistih med nami, ki jih je starost in/ali bolezen zaznamovala, in morda le prav težko združujejo dan z dnevom. Z današnjim praznovanjem želimo povedati, da so tako starostniki kot bolniki med nami, spadajo k nam; spodbujamo jih v težkih bitkah za korak naprej, za nov dan; želimo jim stati ob strani in pomagati, zanje moliti. Spominjamo se tistih, ki so v domovih za ostarele in vseh, ki danes niso mogli do cerkve.       Župnik 

OB ZAČETKU ŠOLE IN VEROUKA

Dragi učenci! Ob začetku novega šolskega leta vam želim vse dobro. Morda boste še nekaj časa pogrešali počitnice, a kmalu se boste veselili novih spoznanj in uspehov, odprla se vam bodo nova obzorja in nova spoznanja o sebi, drugih in svetu. Spodbujam vas, da se ne bo učila le vaša glava, ampak tudi vaše srce. Učite se vedno bolj spoznavati, kaj je dobro in kaj slabo, kaj gradi in kaj podira, kaj je pošteno in kaj krivično. Zato se o vsem novem pogovarjajte z vašimi starši, ki vas imajo radi in vam pomagajo rasti. Dragi učitelji! Čeprav kdaj naporen, je vaš poklic eden najlepših. Ob kritiki izobraževanja pri nas vedite, da vi niste izobraževalni sistem. Bodite učencem avtoriteta v dobesednem smislu: tisti ki uči in piše učencu v srce, ki mu pomaga v rasti. Dragi starši! Spet se začenja hitenje, da bi svojim otrokom dali kar največ za življenje. Skušajte se izogniti količini in se omejiti na najboljše. Drage mame, dragi očetje, otrokom ne morete dati nikoli nič večjega, kot da jim dajete sami sebe. Naj ne dobijo občutka, da je vse početje važnejše od njih samih. Oni so tudi pomembnejši od ocen in drugih dosežkov in rezultatov, ki naj bodo središče sodelovanja med vami, učitelji, trenerji in kateheti. Tudi kateheti. Vsem vam – učencem, učiteljem, staršem in katehetom želim, da bi se v novem šolskem letu veselili drug drugega in potem tudi vsakega napredka. Bog vas blagoslovi.     Prim. Nadškof S. Zore, Družina 37, 2018.

NOVO PASTORALNO LETO

Ob začetku šole in verouka se začne tudi novo pastoralno  leto: v Cerkvi in župniji je to doba bogoslužnih praznovanj in obhajanja zakramentov (zlasti nedeljske svete maše), oznanjevanja in sprejemanja Božje Besede (pri sveti maši in posebej za otroke pri verouku) in življenja iz vere, kar se kaže v sočutju in dobrodelnosti do ljudi v kakršnikoli stiski. Osebna in skupna molitev nam ohranja zvezo z Bogom in nas spodbuja za življenje po poti svetosti; s postom in pokoro urejamo in brzdamo grešna nagnjenja. Letni tek bogoslužja je urejen z bogoslužnim koledarjem, kjer se   bogoslužno leto začne z nastopom adventa. Nedelje imajo svoj vrh v veliki noči. Ostali prazniki so posejani vmes za oddih in nov začetek na etapah življenjskega popotovanja. – Ob skorajšnjem začetku veroučnega leta lepo pozdravljam vse veroučence, zlasti tiste, ki boste prvič prišli k verouku, pa tudi starejše, ki boste letos prestopili v višji razred. Kot vedno bo tretja veroučna skupina – »prvoobhajanci« – v pripravi na prvo spoved in obhajilo v zelo pomembnem dogajanju; pred birmo v jeseni 2019 bo za 7. in 8. razred priprava na prejem tega zakramenta. Vabim k sodelovanju in tudi starše prosim za pomoč na tej poti. Župnik.

*NOVO PASTORALNO LETO se bo začelo s septembrom, ko se bodo odprla tudi vrata veroučne učilnice. Seja ŽPS bo v torek, 28. avgusta, ob 20.00. Vpis k verouku za 1. razred v ponedeljek, 3. septembra,  po šoli. Srečanje za vse starše veroučencev v torek, 4. septembra, ob 20.00. Delovne zvezke in liturgični zvezek bodo vsi  veroučenci  dobili pri verouku. Učbenike za 2. triado si priskrbite od starejših ali od župnika.

Urnik verouka:

1r   čet 16.00            6r   čet 14.00
2r   čet 15.00            7r   pet 16.00
3r   tor 16.00             8r   pet 15.00

4r   tor 14.00             9r   pet 14.00

5r   tor 15.00             mladi pet zvč.