Post, spokorna dejanja in molitev nas vodijo v spreobrnjenje, ki doseže zakramentalno obliko v sveti spovedi. Preprosto rečeno: v postnem času se verni pripravljamo na praznovanje ali obhajanje velike noči tako, da se v mišljenju, besedah in ravnanju trudimo poboljšati ali preroditi. Pika na i je odpuščanje naših grehov v zakramentu svete spovedi ali sprave z Bogom, drugimi ljudmi in s samim seboj. Katekizem uči, da so zakramenti znamenja nevidne milosti (Božje ljubezni). Zato je sveta spoved znamenje darov ne le v postni pripravi za velikonočno praznovanje ampak vedno in vse življenje – tja do praznovanja večne velike noči pri Bogu v nebesih. V resnično skesani in iskreni spovedi, ki jo vernik opravi pred Bogom in v navzočnosti duhovnika spovednika, se verniku odpustijo vsi grehi, Bog skesanega človeka ljubeče sprejme in zopet spremlja tudi v težkih življenjskih trenutkih. Sveta spoved ni le nekakšna vstopnica za prejem svetega obhajila (je tudi to), ampak je obnovitev božje zaveze, ki jo je človek z grehi razdrl ali nanjo enostavno pozabil in zataval v grešne blodnje brez Boga. Spoved, v kateri so nam odpuščeni mali in veliki grehi, pomeni osvoboditev od greha, ki ni zgolj v opustitvi hoje za satanom in paktiranja z zlom, ampak je novo rojstvo; nov človek je več, kot je bil, preden je postal grešnik! Kristjan je spet deležen svobode Božjih otrok in je presvetljen in oplemeniten z Božjo ljubeznijo v še večji meri. Redna in pogosta spoved je potrebna za dobro kondicijo vernega človeka.
POSTNA ZNAMENJA (3)
