POSTNA ZNAMENJA (2)

POSTNA ZNAMENJA (2)

V postnem času vabi Cerkev vernike k molitvi za Božji blagoslov njihovih spokornih opravil. Poleg sv. maše je najbolj značilna postna oblika molitve – (sveti) križev pot.  Pobožnost križevega pota (lat. via crucis = pot križa) je že kmalu po Jezusovi smrti v Jeruzalemu peljala vernike iz bližnje Oljske gore, preko Pilatove vladne palače, po takratnih mestnih ulicah (ki se do danes skoraj niso spremenile) do kraja križanja na hribu Golgota, zunaj mestnega obzidja; nazadnje so verniki molili še ob grobu, kjer je počival Gospod. Ker je bilo romanje v Sveto deželo vezano z velikimi stroški in kasneje še z muslimanskimi osvajanji, so si mnogi uredili nekakšno kopijo križevega pota, ki so jo umestili blizu doma, morda na hribu, kjer so križi, kapelice ali  podobe v bližnji cerkvi izražali nekatere dogodke Jezusovega trpljenja in smrti. Sčasoma so se izoblikovala merila in predpisi  glede števila »postaj« in njihove vsebine, postavljanja in blagoslavljanja križevega pota, oblike molitve. Ker so od nekdaj v krajih okoli Jeruzalema vzdrževali cerkve in druge svete kraje patri frančiškani, je še danes v zvezi s križevim potom večina zadev v  njihovi pristojnosti.  Križev pot je značilna  ljudska pobožnost, zato je velika raznolikost glede vsebine in števila postaj, glede oblike (slike, kapelice – ponekod kar cele cerkve – kipi, reliefi itd.). Poleg svetopisemskih vsebin iz evangelijev je ljudska pobožnost dodala še   nebiblične postaje: trije padci pod križem, Veronika.

Leave a comment