V naši škofiji letos ni nobenega novomašnika in ne bo sprememb na župnijah zaradi duhovniških premestitev. Po smrti g. Franca Rasporja bo izpraznjeno jelšansko župnijo do nadaljnjega upravljal župnik iz Podgraj. – Duhovnik v vasi in na župniji je za koga nenavadna, celo čudaška figura, srednjeveški ostanek ali celo sprevrženec; za druge ljudi je neškodljiv sodržavljan, ki je družbeno koristen, ker skrbi za kulturne spomenike in ne uči nič slabega. Z verniki pa je eden od njih, grešnik in svetnik, ko z njimi deli »težo dneva in vročine«, z njimi moli in deli zakramente. Je sopotnik, znanec, lahko prijatelj. – Te dni se duhovniki spominjamo svojega mašniškega posvečenja in nekateri obhajajo okrogle obletnice – pivški župnik to nedeljo ob 16. uri srebrnomašno slavje, jaz sem duhovnik že 44 let. Ko se ozrem nazaj, pomislim, kje sem in kam grem. Še nedolgo nazaj sem verjel, da je moja duhovniška podoba odvisna od kraja in oblike mojega dela. A z leti človek spozna, da si je v samem sebi svoj blišč in svoja beda; da od okolice ni kaj dosti odvisno, kako se počutim, ampak da sem luč ali tema iz tega, kar nosim in živim v sebi. In še bolj pomembno: da to kar sem, sem po božji dobroti. Vsakega človeka, tudi duhovnika, Bog pokliče v življenje; človeka oblikuje dom, vzgoja, trpljenje in veselje, malo tudi izobrazba. Temeljni naš oblikovalec pa je Bog. Od njega sem se rodil takrat in tam, vodil me je in družil s prav tistimi ljudmi, da sem se bal in se navduševal, da sem danes lahko tukaj. Z vami, duhovnik za vas in tudi zase; mogoče želite drugačnega in boljšega, a potrpite z mano, morda se bom le še spremenil.
RAZNI MAŠNIKI
