- Na sveto mašo se pripravimo. Pogledamo ponudbe in se odločimo, katero sveto mašo bomo obiskali. (tukaj je nekaj predlogov) Da nas med mašo ne bo motila kuhinja ali druge zadeve.
- Uro pred sveto mašo se postimo, zato da bi lahko prejeli duhovno obhajilo.
- Se mašno oblečemo. Ne moreš k maši v pidžami ali v trenerki.
- Za družino pripravimo stole, ker to ni gledanje katerekoli oddaje, ampak je maša.
- Se pokrižamo z blagoslovljeno vodo. Če nimamo, kar z navadno vodo, da se spomnimo krsta.
- Ko je čas za stanje, stojimo, sedimo in klečimo, kadar je treba.
- Kar govori ljudstvo, skupaj glasno odgovarjamo.
- Poberemo miloščino. Po koncu epidemije bodo mnogi v stiskah in se bomo odločili, komubomo dali darove naše mašne nabirke. Božji dar kliče k temu, da tudi sami darujemo.
- Ministranti lahko ministrirajo vsaj z zvonjenjem, če je pri hiši kakšen zvonček.
- V družini si podamo roke pred obhajilom
- Duhovno obhajilo lahko pospremimo z zahvalami, ki jih izrečemo na glas
- Pri blagoslovu sprejmemo blagoslov z glasnim »amen«.
- Spremljamo zaključno pesem in še sami kaj zapojemo.
- Po maši posedimo ob družinski mizi, popijemo kaj všečnega, pojemo kaj vitaminov ali sladkega. Si povemo, kaj nam je bilo všeč. Kaj bomo za Jezusa storili v življenju. Naredimo selfi, nekaj narišemo ali napišemo. Pošljemo župniku sporočilce (lahko selfi) in ali SMS tistim s katerimi navadno poklepetamo pred cerkvijo.
Potem se lahko spet preoblečemo v domače cunje.
Seveda je tudi spremljanje svete maše med kuhanjem kosila boljše kot nič, a če si boste vzeli čas za Gospoda, boste imeli toliko boljši občutek, da je kakšen dan, kakšna ura drugačna od drugih.
Napisal Janez Kobal, župnik v Izoli in Kortah