Avtor: Administrator

Bolezen ima vedno obraz konkretnega bolnika, tudi nepriznanega, izključenega, žrtve družbenih krivic. Sedanja pandemija je razkrila številne neprimernosti zdravstvenih sistemov in pomanjkljivosti v pomoči bolnim. Mnogi nimajo vedno zagotovljenega dostopa do oskrbe in ta ni vedno pravičen. Istočasno pa je pandemija razkrila tudi predanost in velikodušnost zdravstvenih in drugih delavcev, ki svoje poklicno ali prostovoljno delo opravljajo v korist ostarelih,  bolnih ali podobno preskušanih. Bližina je namreč dragoceno mazilo, ki odpre in potolaži tistega, ki trpi v bolezni. Kristjani živimo to bližino iz ljubezni Jezusa Kristusa, usmiljenega Samarijana. Združeni z njim po delovanju Svetega Duha smo poklicani biti usmiljeni kakor Oče in ljubiti zlasti bolne, slabotne in trpeče brate. Iz osebne ravni ta ljubezen poraja ljubečo skupnost, ki ne zapusti nikogar, ki sprejema predvsem najbolj krhke. Zapoved ljubezni, ki jo je Jezus zapustil svojim učencem, dobi konkretno uresničitev v odnosu z bolniki. Družba je toliko bolj humana, kolikor bolj zna poskrbeti za svoje krhke in trpeče člane, in to  zna storiti z učinkovitostjo, ki jo spodbuja bratska ljubezen. Prizadevajmo si za ta cilj in storimo to tako, da nihče ne bo ostal sam, da se nihče ne bo čutil izključnega in zapuščenega.                                                  

(prim. Papeževa poslanica za 29. svetovni dan bolnikov)

Zadnje čase smo pri nas in v tujini v dnevni politiki, v delu civilne družbe in  v (pristranskih) medijih priča porastu nenehnih napadov na Katoliško cerkev. Pri tem niso toliko v ospredju resnična dejstva, ampak lažne in prirejene zgodbe. Številne katoliške skupnosti so v mnogih deželah zaradi svoje vere diskriminirane in kristjani so na najslabšem glasu in preganjani. Lani je bilo po dostopnih podatkih po vsem svetu ubitih zaradi vere čez 5000 kristjanov, največ v Afriki.  V  mnogih zahodnih državah, kjer se na ves glas poudarjajo človekove pravice, zlasti  svoboda,  so sredstva javnega obveščanja dobila temeljno vlogo pri sistematični kampanji spodkopavanja in miniranja avtoritete in vloge Katoliške cerkve. To vzdušje (obnovljene) agresije  je prisotno  v sredinah, ki razglašajo toleranco. Z druge strani pa nešteto dobrih del, ki jih Cerkev opravlja po vsem svetu, ostaja neopaženih. Zato pa je toliko več tistih, ki Cerkvi očitajo, kaj je – ali naj bi – storila narobe! Skoraj nihče pa se nikoli ne vpraša, koliko slabega je Cerkev preprečila. Lahko je obsojati preteklost Cerkve in njene grehe. Vendar pa je potrebno tudi videti, za koliko ljudi je bilo storjenega veliko dobrega in koliko slabega je bilo odpravljenega. Ne bomo prenehali trditi, da resnično »bilanco« cerkvene skupnosti lahko naredi samo Bog. Ljudem pa bo to postalo jasno šele ob koncu zgodovine (sveta).   (prim. VRNET, Martin Vichar Donaj)

Desetletja se je zdelo, da so številne vojne in neuspehi svet izučili in da se spet začenjajo različne oblike povezovanja. Sanjali smo o združeni Evropi skupnih  korenin in se veselili različnosti v njej. Ustanovni očetje Evropske zveze so si želeli prihodnosti, utemeljene na sposobnosti skupnega delovanja za preseganje delitev, pospeševanje miru in za skupnost med vsemi narodi celine. Podobno je bilo prizade-vanje za latinskoameriško povezovanje. Drugje smo bili priče pomiritvam in zbliževanjem, ki so obrodili ali obetali sadove. A danes zgleda, da se vračamo v preteklost: vznikajo zastareli spori, zopet se prebujajo nezaupljivi, nadležni, užaljeni in napadalni nacionalizmi. Ponekod se – ob ideji o ljudski in narodni enotnosti, ki jo spodbujajo različne ideologije, – rojevajo nove oblike samoljubja in izginja socialni čut zaradi domnevne obrambe narodnih koristi. Kajti vsaka generacija mora v sebi ponotranjiti boje in zmage prejšnjih rodov, da spet stremi k višjim ciljem in se zanje stalno bori. Nič ni doseženo enkrat za vselej in dokler je še kje krivica in trpljenje, se ne smemo slepiti, da je svet v redu in srečen. (papež Frančišek, Vsi smo bratje 10-11)

Jožef sprejme Marijo, ne da bi postavljal preventivne pogoje. Zaupa angelovim besedam. »Plemenitost njegovega srca ga je naučila, da je to, kar se je naučil po postavi, podredil ljubezni; in danes, v tem svetu, v katerem je psihično, besedno in fizično nasilje nad ženskami očitno, se Jožef predstavlja kot lik spoštljivega in nežnega moža, ki se kljub temu, da nima vseh podatkov, odloči za Marijin ugled, dostojanstvo in življenje. V njegovem dvomu, kako naj se najbolje odloči, mu je Bog pomagal izbrati tako, da je razsvetlil njegovo presojo.« V življenju se velikokrat zgodijo stvari, katerih pomena ne razumemo. Pogosto je naš prvi odziv razočaranje in upor. Jožef svoja razmišljanja pušča ob strani ter naredi prostor za to, kar se dogaja, in ne glede na to, kako zelo skrivnostno se lahko zdi njegovim očem, to sprejme, prevzame za to odgovornost in se pomiri s svojo zgodovino. Če se ne pomirimo s svojo zgodovino, nam ne bo uspelo narediti niti naslednjega koraka, ker bomo vedno ostajali talci svojih pričakovanj in posledičnih razočaranj. Duhovno življenje, ki nam ga kaže Jožef, ni takšno, da pojasnjuje, ampak takšno, da sprejema. Samo iz tega sprejemanja, iz te pomirjenosti lahko zaslutimo večjo zgodovino, globlji pomen. (…) Jožef ni pasivno v usodo vdan človek. Njegova vloga je pogumna in močna. Sprejemanje je način, po katerem se v našem življenju kaže dar moči, ki prihaja od Svetega Duha. Samo Gospod nam lahko da moč, da sprejmemo življenje tako, kot je, z vsemi protislovji, frustracijami in razočaranji.         (papež Frančišek)

1. Svete maše z ljudstvom se obhajajo ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov.
2. Bolni in ostareli naj svete maše spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo, berejo Božjo besedo, opravijo dobro delo in posvetijo čas molitvi.
3. V cerkvi je lahko na 30 m2 površine en vernik oz. ena družina. V kneški cerkvi (450 m2 koristnih površin) torej lahko 15 LJUDI oz. DRUŽIN (zato bodo do nadaljnjega VSE MAŠE V ŽUPNIJSKI CERKVI). SVOJO PRISOTNOST SPOROČITE ŽUPNIKU NAJKASNEJE URO PRED MAŠO NA 041 338 915 (lahko klic ali sms). Cerkev treba zračiti in razkuževati.
4. Na 4. adv. nedeljo bosta maši ob 8.00 in 10.00, na božič (dovoljene 4 svete maše (OB 8., 10., 11.30. IN OB 17.00).
5. Med sveto mašo je v skladu z vladnim odlokom prepovedano vsakršno petje. Lahko sodeluje organist na orglah.
6. Zunaj cerkve ni nobenega zadrževanja oz. druženja ljudi (npr. poslušanje svete maše pred cerkvijo).
7. Vsak je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.
8. V cerkvi je dovoljena zasebna molitev 15 vernikov; molitev v času pandemije je na listih v cerkvi.
9. Spovedovanje je lahko v spovednici z nameščeno ustrezno zaščito iz pvc folije med spovedancem in spovednikom in zagotovljena razdalja 1,5 metra. Spoved je uro pred in po maši.
10. Cerkveni pogrebi se izvajajo v dogovoru s pogrebno službo in ob upoštevanju navodil NIJZ. Z namenom, da se čakalne vrste za upepelitev skrajšajo, vernike vabimo, da svoje rajne sorodnike pokopljejo na klasičen način v krsti.
11. Verouk in druge oblike pastoralne dejavnosti se izvajajo na daljavo.
12. Župnijska pisarna je lahko odprta za srečanje z eno osebo ali eno družino z upoštevanjem splošnih predpisov v času epidemije.
13. Škofje vsem priporočajo več molitve; pametno je namestiti aplikacijo #Ostanizdrav.
14. Ta navodila začnejo veljati z dovoljenjem škofa Jurija v soboto, 19. decembra 2020.

ODLOK

Škofje ordinariji so na seji Stalnega sveta SŠK, ki je potekala 18. decembra 2020, pozdravili odlok Vlade RS o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji z dne 16. decembra 2020 in odpravo prepovedi verskih obredov. Obenem so sprejeli nova Navodila slovenskih škofov za obhajanje svetih maš v času epidemije COVID-19. Škofje so sklenili, da bodo pri ponovni uvedbi bogoslužja upoštevali epidemiološko stanje v posameznih statističnih regijah. Na podlagi teh podatkov priporočam, da se na ozemlju Škofije Koper svete maše obhajajo z ljudstvom. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja navodila:[1]

1. Vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja spodbujamo, naj okrepijo molitev za zdravje, bolnike, zdravstvene delavce, rajne in njihove svojce, blagoslov našega naroda ter konec pandemije.

2. Svete maše z udeležbo vernikov so dovoljene pod naslednjimi pogoji:

a) V cerkvi je lahko toliko vernikov (vključno z bogoslužnimi sodelavci), kolikor zadoščajo predpisu 1 oseba (ali ena družina ali člani skupnega gospodinjstva) na 30 m2. Duhovnik(i) so na podlagi odloka v celoti izvzeti iz tega pogoja. V površino cerkve se šteje vsa notranja površina glavne ladje, stranskih ladij in kapel, prezbiterija in pevskega kora (tlorisna površina). 

b) Udeležba pri svetih mašah je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature ter katerih člani istega gospodinjstva niso okuženi.

c) Vsi prisotni pri bogoslužju (tudi glavni mašnik) morajo ves čas nositi maske, vzdrževati medosebno fizično razdaljo vsaj 1,5 metra in si pri prihodu ter odhodu razkužiti roke.

d) Med sveto mašo je v skladu z vladnim odlokom prepovedano vsakršno petje, vključno s petjem mašnika. Pri sveti maši lahko sodeluje organist.

e) Duhovnik ima med sveto mašo pokrite posode s hostijami za vernike.

f) Rokovanje ob pozdravu miru se opusti.

g) Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Delivec obhajila pri obhajanju nosi masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke. Med pristopom k obhajilu naj verniki spoštujejo medosebno razdaljo 1,5 metra. Še bolj je priporočljivo, da prejemniki zakramenta ostanejo nas svojih mestih in delivec pristopi do njih.

h) Darove za cerkev verniki oddajo v za to določen nabiralnik (košaro).

i) V cerkvi je dovoljeno zbiranje vernikov za bogoslužje, obrede in molitev. Zbiranje iz drugih namenov (npr. koncerti, t. i. božičnice, pogostitve itd.) ni dovoljeno, tudi, če bi bilo pred ali po sveti maši.

j) Po sveti maši je treba cerkev obvezno temeljito prezračiti. Svetujemo tudi razkuževanje, zlasti ob pogostejših svetih mašah.

3. Zunaj cerkve v skladu s splošno prepovedjo združevanja pred in po sveti maši ali drugem obredu ne sme priti do zadrževanja oz. združevanja ljudi (npr. poslušanje svete maše pred cerkvijo po zvočniku, sveta maša zunaj, žive jaslice).

4. Škofje ordinariji dajejo duhovnikom v skladu z odlokom Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov z dne 16. decembra 2020 dovoljenje, da 25. decembra mašujejo štirikrat.

5. Božične polnočnice odpadejo, lahko pa se obhaja božična maša na božični večer (gl. Rimski misal str. 33), in to samo v četrtek, 24. decembra 2020, z zaključkom do 20.00.

6. Župnik lahko glede na epidemiološki položaj in zagotovitev ustrezne dostopnosti do duhovne oskrbe vsem vernikom odloči, da se namesto svete maše zagotovi skupni prejem svetega obhajila izven svete maše. Pri tem je treba upoštevati vse zgoraj naštete ukrepe oz. omejitve, ki veljajo za svete maše.

7. Župnik mora pri obisku jaslic poskrbeti za dodatna pisna opozorila glede spoštovanja vsaj 1,5 metra medosebne razdalje med verniki.

8. Vsak, ki vstopi v sakralni prostor (cerkev, kapelo, dvorano, kjer poteka bogoslužje itd.), je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.

9. Škofje duhovnikom in vernikom priporočajo, naj na svoje telefone namestijo aplikacijo #Ostanizdrav.

10. Bolni in ostareli naj svete maše spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo, posvetijo čas molitvi, branju Božje besede oziroma dobrim delom (prim. ZCP, kan. 1248, § 2). Prenos svetih maš, ki jih darujejo škofje, bo potekal po Televiziji Slovenija, Radiu Ognjišče in Tv Exodus.

11. V cerkvi je dovoljena zasebna molitev vernikov v skladu z omejitvami, ki veljajo za svete maše.

12. Spovedovanje je dovoljeno. V spovednicah mora biti nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra. Spovednico naj se redno prezračuje in čisti. Spovedanec si mora pred vstopom v spovednico razkužiti roke in vanjo vstopiti z masko. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.

13. Zakramenta svetega krsta in cerkvene poroke se lahko podeljujeta v krogu družin oziroma istih gospodinjstev. Prva sveta obhajila in birme so do nadaljnjega odloženi.

14. Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena (maske tipa N95/KN95/FFP2/FFP3). Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik naj med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov na domu za prve petke so dovoljeni.

15. Cerkveni pogrebi se izvajajo v dogovoru s pogrebno službo in ob upoštevanju vseh navodil NIJZ. Z namenom, da se čakalne vrste za upepelitev skrajšajo, vernike vabimo, da svoje rajne sorodnike pokopljejo na klasičen način s krsto.

16. Kateheza (verouk) in druge oblike pastoralne dejavnosti se izvajajo na daljavo.

17. Župnijske pisarna je lahko odprta za srečanje z eno osebo ali eno družino ali enim gospodinjstvom. Duhovnik in vernik naj nosita masko ter si pred obiskom in po njem razkužita roke.

18. Duhovni seminarji, predavanja (sestanki), ki jih izvajajo škofje, duhovniki, redovnice ali redovniki in laiki iz tujine, niso dovoljeni.

19. Karitativne ustanove in katoliške vzgojno-izobraževalne ustanove delujejo v skladu z navodili, ki jih izdajo njihova vodstva, ob upoštevanju državnih predpisov.

 

Za morebitne kršitve vladnega odloka in področne zakonodaje odgovarja župnik oz. odgovorna oseba. V primeru inšpekcijskega postopka ali ukrepanja policije naj odgovorna oseba to čim prej sporoči Tajništvu SŠK na e-naslov: ssk@rkc.si.

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zaostrovanja državnih navodil, bo vsak škof ordinarij za svojo škofijo sprejel dodatne omejitve na področju verskega oziroma bogoslužnega življenja župnij. Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in socialnih omrežjih. Dodatne informacije so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si.

Ta navodila začnejo veljati v soboto, 19. decembra 2020. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov v času epidemije COVID-19, ki so bila v veljavi od 13. novembra 2020.

 

Msgr. dr. Jurij Bizjak
Koprski škof

Starejši se še spominjamo drugačnega božičnega praznovanja, kot smo ga bili navajeni zadnje čase. Božič je bil pred 30 leti  običajen delaven in šolski dan. Praznična maša je bila zgodaj zjutraj ali kasno zvečer. Če smo bili otroci pri polnočnici in smo potem prišli zaspani v šolo, so nas tam javno zasliševali, naj vstanemo tisti, ki smo bili pri polnočnici.  Pa je bil božič vendar zelo lep in pričakovan praznik, globoko doživet doma in v cerkvi, z jaslicami, z molitvijo in petjem, s praznično mizo. Skromno novoletno   razsvetljavo v mestih so prižgali šele dan kasneje. Le redki so dali v svojem avtu pod zadnje steklo v Trstu kupljeno smrečico z nekaj lučkami.  – Na letošnji božič bo podobno in vendar ne enako: minilo je veliko let in svet se je zelo spremenil in mi z njim. Ali je še kaj, kar je še isto kot nekdaj? Da! V nas je ista potreba po praznikih, po svetem, skrivnostnem, presežnem; v človeku je tudi danes prostor za sveti večer:  ne v razsvetljeni cerkvi in ob lepem petju,  ne med   prijatelji v prazničnem druženju sredi vasi; morda doma s kom od svojih ali pa še to ne. Hrepenenje nas kljub vsemu tudi letos pelje k  Bogu, ki je zaradi nas legel v jasli. Zato  tudi letos, kljub vsemu, praznujemo.                            

Blagoslovljene božične praznike vam želi vaš Župnik!

Hvala, starši, ki poleg svojega dela, običajnih skrbi za dom in družino v kovid-situaciji temeljito spremljate tudi šolanje vaših otrok na daljavo. Nekateri ste spraševali, kaj bo z veroukom, kje dobiti kakšne materiale za otroke (npr. filme). Hvala, da želite v vaši družini sami in z otroki ohranjati vašo duhovno razsežnost.  Staršem (nekaterih naslovov, žal, nimam ali pa so napačni) sem poslal nekaj navodil in potrebnih povezav: Slovenski katehetski urad sku@rkc.si in Urad za stike z javnostjo SŠK info@rkc.si. Ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje kovid-okužbe – bomo tudi letos zunaj ob cerkvi, kot običajno, postavili jaslice. V pripravo bi radi pritegnili čim več sodelavcev. Predlagamo staršem in otrokom, da za te skupne jaslice naberete nekaj  maha (nekaj zaplat), prevzamete električno napeljavo in lučke, postavite hlevček, potem je na vrsti smrekica, mah, obstoječe figure in izdelki, ki jih še predlagam: 3r naredi angelčke, vsi otroci svojo hišo in njene prebivalce (sestavimo našo vas), vsi župljani svojo sliko (najbolje risba, lahko tudi selfi). Javite mi, kdo bo kaj prevzel. Popis bo na župnijski spletni strani.

Koronavirus se tako imenuje, ker po videzu spominja na krono (lat. corona). Krona je znamenje oblasti. Ta virus brez dvoma izkazuje oblast nad našim  življenjem. Čeprav je neviden, vsem ljudem na zemlji narekuje, kaj smemo početi in kaj  ne. Kaže na našo ranljivost, nas spominja na našo umrljivost in opozarja na neurejen odnos do narave. Kristjani zaupamo tisti kroni, ki jo nosi križani Jezus na svoji glavi. Ta krona kaže, kako velik je prepad med človekom in njegovim Stvarnikom. Zemlja je Božja ustvaritev, ne človeška. Mi nismo njeni lastniki, ampak le oskrbniki. Ljudje smo iz življenja drugih naredili pravo godljo in koronavirus opozarja, da nimamo dveh rajev, enega z Bogom in drugega brez njega. Vsi smo v isti kaši, pa naj se jezimo in protestiramo, naj nas je strah in se želimo skriti. V svetu, ki je prežet z našimi grehi, sta bolečina in trpljenje neizogibna in vsi smo umrljivi. Pogled na kronanega Kristusa nas lahko spet spravi  z njim, s samim sabo in s svetom okoli nas. On nam bo odprl pogled za obzorja preko smrti. In tako bo koronavirus kljub opustošenju služil zdravemu namenu.

(prim. J. C. Lennox, Kje je Bog v času koronavirusa?)