Avtor: Administrator

V sedanjem dramatičnem položaju, ki je nabit s trpljenjem in stiskami, ki žalostijo ves svet, se zatekamo k tebi, Božja Mati in naša Mati, in pribežimo pod tvoje varstvo. O Devica Marija, obrni torej svoje milostne oči v nas v tej pandemiji koronavirusa in potolaži tiste, ki so se izgubili in jokajo zaradi smrti najdražjih, ki so jih ponekod pokopali tako, da boli duša. Podpiraj tiste, ki so v stiski zaradi bolnikov, katerim ne morejo biti blizu, da ne bi širili okužbe. Vlij zaupanje v tiste, ki so tesnobni zaradi negotov e prihodnosti in zaradi posledic v gospodarstvu in na področju dela. Božja Mati in naša Mati, izprosi nam od Boga, Očeta usmiljenja, da se ta huda preizkušnja konča in se na obzorje vrneta upanje in mir. Obvaruj zdravstveno osebje in prostovoljce, ki so v tem obdobju negotovosti v prvih bojnih vrstah in tvegajo svoja življenje, da bi reševali druga življenja. Spremljaj njihove junaške napore in jim dajaj moči, dobrote in zdravja. (papež Frančišek)

Navodila stopijo v veljavo v petek, 16. oktobra 2020

Ob upoštevanju državnih predpisov in seznanitvi pristojnih državnih ustanov ter z namenom preprečitve širjenja epidemije COVID-19 in ohranitve zdravja vernikov slovenski škofje ordinariji sprejemamo naslednja navodila:[1]

Navodila (PDF)

I. Navodila za župnije iz statističnih regij, ki so z vladnim odlokom glede zajezitve epidemije Covid-19 označene rdeče

1. Svete maše z ljudstvom so do nadaljnjega odpovedane. Dovoljene so zasebne maše duhovnika brez vernikov.
2. Dovoljena je individualna duhovna oskrba vernikov.

• Zaradi izrednih razmer lahko verniki, ki se ne morejo udeležiti svete maše, prejmejo sveto obhajilo izven obreda svete maše (prim. rimski obrednik Sveto obhajilo in češčenje evharistične skrivnosti izven maše, Ljubljana 1975).
• Duhovniki lahko določijo in pravočasno oznanijo posamezne ure (še posebej ob nedeljah), ko lahko vernikom (posameznikom in družinam) podelijo sveto obhajilo in blagoslov, verniki pa lahko darujejo za potrebe Cerkve in prejmejo oznanila.
• Udeležba pri individualni duhovni oskrbi je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
• Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.
• Ob vstopu v prostor si mora vsak razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in ohranjati dva metra medosebne razdalje (to ne velja za družine in člane istega gospodinjstva).
• Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.
• Če je mogoče, naj verniki zapustijo cerkev pri drugem izhodu oz. vhodu.

3. Cerkve naj bodo odprte za osebno molitev vernikov. Naenkrat je lahko v cerkvi največ deset vernikov, ki upoštevajo določila za preprečevanje epidemije.
4. Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti.
5. Krsti, poroke, prva sveta obhajila, birme in druge župnijske slovesnosti so preloženi na čas, ko se bo epidemiološko stanje izboljšalo oz. ko bo preklican vladni odlok.
6. Cerkveni pogrebi so dovoljeni z upoštevanjem državnih navodil.
7. Kateheza (verouk) se za vse razrede do nadaljnjega izvaja na daljavo. Kateheti po navodilih Slovenskega katehetskega urada pripravijo snov za pouk osnovnošolske kateheze (verouka) po spletu. Župnik spremlja in tedensko preverja potek kateheze na daljavo.
8. Vsa župnijska srečanja (duhovne vaje, zakonske skupine idr.) se izvajajo na daljavo.

 

II. Navodila za župnije iz statističnih regij, ki so z vladnim odlokom glede zajezitve Covid-19 označene oranžno 

1. Sveta maša

Do nadaljnjega vse svete maše potekajo z največ deset verniki. V število deset so vključeni verniki in duhovnik. Prednost pri udeležbi imajo tisti, ki so darovali za mašni namen.

1. Pri svetih mašah z omejenim številom vernikov so vsi dolžni upoštevati naslednja navodila:
   a)     Svete maše so lahko samo v cerkvah ali kapelah, izjemoma v drugih prostorih.
   b)    Udeležba pri svetih mašah je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
   c)     Vsak, ki vstopi v sakralni prostor (cerkev, kapelo, dvorano, kjer poteka bogoslužje itd.), je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.
   d)    Ob vstopu v prostor si mora vsak razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in ohranjati dva metra medosebne razdalje (to ne velja za družine in člane istega gospodinjstva).
   e)     Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.
   f)     Verniki morajo udeležbo pri sveti maši predhodno najaviti duhovniku (npr. po telefonu, e-pošti, spletnem obrazcu itd.).
   g)    Vsi prisotni morajo pri vstopu v cerkev oddati svojo telefonsko številko. Duhovnik hrani telefonske številke 30 dni in jih na zahtevo izroči pristojnim državnim ustanovam (NIJZ, policija).
   h)    Vsi prisotni (udeleženci in duhovnik) morajo ves čas obreda nositi maske, vzdrževati medosebno fizično razdaljo vsaj dva metra in pri prihodu ter odhodu razkužiti roke.
   i)      Med duhovnikom in verniki naj bo med sveto mašo razdalja vsaj tri metre (razen pri svetem obhajilu).
   j)      Med sveto mašo ni zborovskega in ljudskega petja. Izjemoma lahko pri sveti maši sodeluje organist.
   k)    Duhovnik ima med sveto mašo pokrite ciborije s hostijami za vernike.
   l)      Rokovanje ob pozdravu miru se opusti.
   m)   Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Delivec obhajila pri obhajanju nosi masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
   n)    Darove za cerkev verniki oddajo v za to določen nabiralnik (košaro).

2. Po sveti maši je cerkev treba obvezno temeljito prezračiti.

3.     Cerkve naj bodo odprte za osebno molitev vernikov. Naenkrat je lahko v cerkvi največ deset vernikov, ki upoštevajo določila za preprečevanje epidemije.

 

2. Sveti krsti, poroke, sveta obhajila, birme, spovedovanje ter cerkveni pogrebi

1.     Do nadaljnjega so dovoljeni samo sveti krsti (izven svete maše), poroke in cerkveni pogrebi v zasebnem krogu do deset oseb (vključno z duhovnikom). Pri tem veljajo enaka navodila kot za obhajanje svetih maš.
2.     Podelitev zakramentov prvega svetega obhajila in svete birme je prestavljena na čas, ko bodo zdravstvene razmere to dopuščale oz. ko bo preklican vladni odlok.
3.     Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti.

3. Kateheza (verouk), javne pobožnosti, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji, župnijske slovesnosti, karitativne ustanove in duhovni seminarji

Do preklica je v župnijah, ki so v oranžnih statističnih regijah, dovoljeno izvajanje kateheze (verouka) v skladu z državnimi pravili za osnovne šole.

1. Dovoljeno je izvajanje kateheze (verouka) do vključno petega razreda osnovne šole. Za ostale razrede se kateheza izvaja na daljavo. Kateheti po navodilih Slovenskega katehetskega urada pripravijo snov za pouk osnovnošolske kateheze (verouka) po spletu. Župnik spremlja in tedensko preverja potek kateheze na daljavo.
2. Pastoralna in župnijska srečanja do deset oseb so dovoljena pod pogojem, da udeleženci ves čas nosijo zaščitne maske, ohranjajo varnostno razdaljo dva metra in imajo nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.
3. Do nadaljnjega so preklicana vsa dovoljenja za izvedbo duhovnih seminarjev in predavanj, ki jih izvajajo škofje, duhovniki, redovnice ali redovniki in laiki iz Slovenije ali tujine.
4. Do nadaljnjega pogostitve ob verskih oz. pastoralnih dogodkih niso dovoljene.
5. Karitativne ustanove delujejo v skladu z navodili, ki jih izdajo njihova vodstva, ob upoštevanju državnih predpisov.

 

III. Splošna določila, ki veljajo za vse župnije v Sloveniji (v oranžnih in rdečih statističnih regijah) 

1.     Škofje vsem vernikom, ki se ob nedeljah ne morejo udeležiti svetih maš, podeljujejo odvezo od nedeljske dolžnosti (prim. ZCP, kan. 1245).
2.     Verniki, ki se ne bodo udeležili nedeljske svete maše, naj le-to spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo,posvetijo čas molitvi, branju Božje besede ali dobrim delom (prim. ZCP, kan. 1248, § 2). Kjer je mogoče, se lahko udeležijo svete maše med tednom.
3.     Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev ali kapelo mora biti umaknjena. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo. Duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
4.     Ko verniki prihajajo v sakralni prostor za bogoslužje ali za zasebno molitev in odhajajo iz njega, naj upoštevajo medosebno razdaljo.
5.     Med sveto mašo ali drugim bogoslužjem zadrževanje v zakristiji ni dovoljeno več kot eni osebi.
6.     Duhovnik, ki je prehlajen, ima vročino oziroma kaže druge simptome bolezni, ne sme maševati z udeležbo vernikov in voditi drugih obredov.
7.     Duhovniki naj ne prenašajo svetih maš po spletu. V veljavi ostanejo obstoječi prenosi svetih maš po televiziji (TV Exodus, TV Slovenija itd.) radiu (Radio Ognjišče, Radio Slovenija itd.) in spletu, ki so namenjeni starejšim in bolnim ter tistim, ki se ne morejo udeležiti svete maše v cerkvi. Župniki pa lahko po elektronskih medijih nagovorijo svoje vernike, z njimi molijo in jih spodbujajo, da bodo čas preizkušnje lažje preživeli.
8.     Na praznik vseh svetih, 1. novembra, in spomina na verne rajne, 2. novembra, letos na pokopališčih in v cerkvah niso dovoljena bogoslužja ali blagoslovi z udeležbo vernikov. Prav tako ni dovoljena organizirana molitev vernikov. Duhovnik naj sam blagoslovi pokopališče pri pokopališki kapeli oz. pri vhodu in povabi vernike, da v domačem krogu molijo za rajne (npr. rožni venec).
9.     Do nadaljnjega je pri bogoslužju prepovedano sodelovanje cerkvenih pevskih zborov in ostalih glasbenih skupin. Prav tako so prepovedane pevske vaje.
10.  Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti. Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.
11.  Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni.

 

IV. Vabilo k molitvi (velja za vse statistične regije Slovenije)

1.     Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, naj okrepijo molitev za zdravje, bolnike, zdravstvene delavce in blagoslov našega naroda ter konec pandemije.

 

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zaostrovanja državnih navodil, bo vsak škof ordinarij za svojo škofijo sprejel dodatne omejitve na področju verskega oziroma bogoslužnega življenja župnij.

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in socialnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si.

Navodila stopijo v veljavo v petek, 16. oktobra 2020. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času krepitve epidemije COVID-19,[2] ki so bila v veljavi od 21. julija 2020.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

 

Za dodatne informacije in pojasnila se lahko obrnite na: info@rkc.si

Rožni venec govori o Kristusovi skrivnosti. V litanijah to molitev celo imenujemo sveti rožni venec. To pa zato, ker se v njej poglabljamo v samo skrivnost Božje prisotnosti v našem življenju. Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe. Sčasoma se je razvila molitev 150 zdravamarij in 15 očenašev, številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu. Rožni venec je razdeljen na tri temeljne dele. Veseli, žalostni in častitljivi. Sveti oče, sveti Janez Pavel II., je dodal tem delom še svetli del rožnega venca. Rožni venec je molitev ponavljanja, saj kar 50 ponovimo eno molitev zdravamarija v enem samem delu rožnega venca. Zdi se, da se to ne ujema z mislijo sodobnega človeka. Toda molitev rožnega venca ni podajanje informacij, je ustvarjanje Božjega okolja, v katerem mi lahko Bog zelo osebno spregovori. Rožni venec, ki je najbolj razširjen, so zelo spodbujali bratje dominikanci. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge. Danes je rožni venec molitev mnogih laikov in družin. Obenem pa je postal skupna molitev vse Cerkve, kraj, kjer se različni stanovi v Cerkvi srečamo. Ob poplavi duhovnih tehnik, ki zasužnjujejo, ker grobo in nesvobodno preoblikujejo našo dušo, spoznavamo rožni venec kot blago šepetanje skrivnosti Gospoda, ki po Mariji vstopa v naše srce. Rožni venec nam pomaga, da na poti upodabljanja po Kristusu rastemo naproti cilju, ki je svetost. ‘Najpomembnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti. »Potrebujemo krščanstvo, ki se bo odlikovalo predvsem po umetnosti molitve«. Krščanska občestva naj postanejo »pristne šole molitve« v novem tisočletju.                            (vir:  http://www.marija.si/novice/2014-10-1/327  

Pristojni vatikanski urad je ugodil prošnji škofa Jurija in imenoval sv. Hieronima za zavetnika naše škofije. Veliki duhovni in bogoslovni učitelj, prevajalec sv. pisma iz grščine in hebrejščine v latinščino,  je bil verjetno iz naših krajev, a nam ne pripada izključno; »naš« je, ker pripada kristjanom zaradi svetopisemskega, bogoslovnega in duhovnega doprinosa Cerkvi; »naš« je, ker je s svojim velikim jezikoslovnim znanjem zaznamoval ne le takratno in kasnejše latinsko izročilo ampak tudi vso zahodno kulturo. Spominjamo se 1600. obletnice njegove smrti in »našemu« Hieronimu je bil lani oktobra  posvečen mednarodni znanstveni simpozij v Ljubljani, v naši škofiji pa smo ga spoznavali in proslavljali v njemu posvečenih cerkvah na Primorskem. Navdih je narekoval Hieronim: kot latinec in Rimljan po izobrazbi, kulturi in čutenju; kot svetovljan, ki je iz naših krajev, iz doslej neugotovljenega rojstnega Stridona, odšel in obhodil svet od Trierja v  Nemčiji, do Rima in Betlehema v Judeji; kot kristjani in spokornik, ki je  puščavniški samoti iskal sebe in Boga, na papeževem dvoru pa bil vplivna cerkvena oseba; kot kremenit in dosleden značaj, strog do sebe in drugih, ki jim je bil duhovni učitelj ali prijatelj; kot pisec pisem emonskim vernim ženam in drugim kristjanom med Emono in Oglejem; kot avtor bogatega opusa, ki še vedno kliče k branju in proučevanju. Skratka – naš.  (Družina 38/2020, str. 26, Sveti Hieronim med nami)

Kakor je Bog postavil Ezekiela za stražarja Izraelove hiše, je naročil staršem, naj varujejo svojo »hišo«, družino (prim. Ezk 33,7). Njihova vloga je podobna prerokovi; poslušati morajo Boga, spodbujati otroke, jih svariti pred grehom in jim pomagati živeti tako, da bodo ugajali Gospodu. To poslanstvo ni namenjeno samo staršem. Bog želi, da bi vsi pazili drug na drugega. Naloga stražarja se nam utegne zdeti prezahtevna. Že sama beseda »stražiti« pomeni paziti in varovati. Bog je zlasti staršem zaupal telesno in večno dobrobit otrok. Kako naj izpolnimo taka pričakovanja? S priprošnjo. Starši se zavedajo, da ne morejo nadzorovati sleherne plati življenja svojih otrok. Njihov vpliv je omejen, posebno ko otroci odraščajo in se podajo na svojo pot. Moč molitve pa je brezmejna! Priprošnja za družino ni potrata časa. Morda imamo zelo dolg seznam, če nanj dodamo še brate in sestre ali vnuke. Pa vendar se potrudimo moliti za vsakogar od njih po imenu, natančno povejmo, za kakšen namen molimo. Nato zmolimo za vse: »Gospod, varuj in vodi mojo družino. Blagoslavljaj in varuj jo pred zlom. Napolni jo z mirom in ljubeznijo.« (Beseda med nami 2020/5, str. 22)

Starši se čutite odgovorne za srečo svojih otrok: v ta namen ste pripravljeni veliko popustiti, včasih tudi preveč, »samo da bi bil otrok zadovoljen«. Kar pa lahko vodi do razočaranja, jeze  in občutka nemoči in krivde, ko vaši otroci z vami ne delijo za vas in za vse pametne in modre vzgojitelje in znanstvenike popolnoma razvidnih predlogov, kako priti do sreče v življenju. Zdi se modro verjeti, da niso samo starši krivi za vse zmote in nesreče svojih otrok v zapravljeni mladosti. Ko sta svojega  otroka prinesla v cerkev k svetemu krstu, sta izpovedala svojo vero v Očeta, ki je v nebesih, in svojo odločitev, da bosta otroku omogočila razvoj v krščanski skupnosti. Zato je skladno z izbiro krsta nuditi otroku pot vključevanja v skupnost, udeležbo pri njenem življenju, prebujati otrokom in mladim zavest pripadnosti krščanski skupnosti, ki vzgaja v veri, v molitvi in kjer se zastavlja vprašanje o prihodnosti. Družina, ki se osami, ki brani svoj mir tako, da se odteguje srečanjem v skupnosti, postane nazadnje krhkejša in odpre vrata tistemu nomadstvu in beganju mladih, ki ne najdejo svojega mesta v svetu. Glejte, prihaja čas prednostnih izbir! Prihodnost vaših otrok zahteva izbire, ki razjasnjujejo, kaj je bolj pomembno. Prepričanje, da se obiska nedeljske svete maše ne sme opustiti, uvaja v miselnost vere, da brez Gospoda ni mogoče storiti ničesar dobrega. Zato so obisk nedeljske svete maše v domači župniji, udeležba pri praznovanjih skupnosti, prevzem kakšne odgovornosti, skrb, da se otroci udeležujejo oratorija, obiskujejo verouk in prevzemajo druge naloge ter izkoriščajo druge možnosti za mlade v župniji načini pospeševanja čuta pripadnosti, ki daje trdnost in postopoma vodi k odgovornosti za skupnosti, ki lahko dozori tudi v kakšen poklic služenja občestvu.      (prim. C. M. Martini, Tistim, ki ljubijo svoje otroke in prihodnost Cerkve, Maribor 2003)

Češčenje Marije so naši predniki prejeli s pokristjanjevanjem iz Ogleja; od tam je najprej oznanilo prišlo v naše kraje. Tudi naša župnijska cerkev in naša župnija sta Marijini. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Mariji Vnebovzeti (njen praznik je 15. avgusta) je v naši škofiji poleg koprske stolnice posvečenih še  14 drugih župnijskih in 10 podružničnih cerkva. – Češčenje Božje Matere Marije je od prvih krščanskih stoletij prevzelo vernike zaradi osnovne potrebe pa materinski zaščiti in bližini. Mati Božja je tudi naša mati. – Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti. To dejanje predstavlja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje. Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. Praznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika.

Pandemija koronavirusa je osvetlila vlogo ključnih delavcev pri ohranjanju evropskega zdravstvenega varstva, dobavnih verig in kmetijskih sistemov. Dejansko migranti, vključno z begunci, predstavljajo pomemben delež teh delavcev in v pomembnih sektorjih v Uniji je 13% tujcev, mnogi od njih so iz držav zunaj Evrope. Migranti že dolgo igrajo ključno vlogo pri ohranjanju evropskih gospodarstev. Med krizo COVID-19 se je odvisnost Evrope od migrantskega dela le še povečala: v povprečju je 1 od 5 delavcev, ki predelujejo hrano v EU, migrantov. V Slovenijo prihajajo delavci migranti večinoma iz držav zahodnega Balkana in igrajo pomembno vlogo pri zapolnjevanju pomanjkanja delovno aktivne populacije zaradi staranja prebivalstva, upada rojstev in odhoda mladih v tujino. V letu 2019 so predstavljali 11 % delavcev v Sloveniji. Pogosto delajo v dejavnostih, ki zaradi nizkih plačil in slabših pogojev dela ter negotovosti zaposlitve ne pritegnejo domačih delavcev. Večinoma pri nas opravljajo težja fizična dela v gradbeništvu (27 %), proizvodnji, pri reciklaži odpadkov, vzdrževanju, čiščenju, v prehrambni industriji in gostinstvu ter pri oskrbovanju starejših in bolnih. Mnogi med njimi so bili pomembni delavci v času koronavirusne krize. Soočajo se z diskriminacijo na stanovanjskem trgu ter s širšo diskriminacijo v družbi, izkoriščanjem in kršenjem človekovih pravic.              (Družina 30/2020). – V gradbeni ekipi pri obnovi cerkve na Bač so bili vsi delavci doma z Juga; hvala, da ste jih lepo sprejeli in jim postregli.

Kaj pomeni poklekniti pred nekom? Policisti v New Yorku in Michigenu so pokleknili pred demonstranti in tako pokazali, da so proti nasilju. Papež sv. Janez Pavel II. je ob obiskih po svetu, ko je stopil z letala, pokleknil in poljubil tla dežele in ljudstva, h kateremu je prišel na obisk; tako se je s poljubom dotaknil tudi naših tal, naše rodne zemlje. Najbolj romantičen je poklek fanta pred dekletom, ko jo zaprosi za roko. V krščanskem okolju pomeni poklek znamenje spoštovanja. Pomembno je, pred kom in kje klečim. Kristjani klečimo pred Bogom. Najvišjim in Najsvetejšim, ki je Začetek in Konec vsega. Klečati pred Bogom je dejanje svobode in dostojanstva. Klečati pred Bogom omehča ne samo kolena, ampak tudi srce, da ne obsoja, ampak da se iz kamna spremeni v Kruh. Klečimo lahko zunaj, v cerkvi, doma ali v drugih prostorih. V tej drži lahko iskreno moliš za vse ljudi, za vse vlade in vse novinarje in še posebej za protestnike, da bi našli, kar iščejo, saj bi tako osrečili sebe in druge. Pri molitvi klečijo množice mladih in starih v Medžugorju sredi vročine, na golem kamenju; pred Najsvetejšim zakramentom klečijo in molijo sestre klarise in karmeličanke 24 ur; klečijo tudi matere ob majhnih otrocih, da jim vidijo v obraz; in bolniški strežniki ob bolnih in ostarelih, da jih uredijo in zdravijo. Kdaj si ti zadnjič klečal? (prim. Družina 28, str. 32)