Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19

Slovenski škofje so odločili, da se s ponedeljkom, 4. maja 2020, cerkve ponovno odprejo za bogoslužje z udeležbo vernikov. Tako se bodo verniki lahko udeležili svetih maš in prejemali nekatere zakramente. Cerkve so bile omejeno dostopne od 13. marca 2020, ko so škofje zaradi epidemije Covid-19 odpovedali svete maše z verniki.

V izogib širjenju epidemije, za ohranjanje zdravja vernikov ter slovenskega prebivalstva, so škofje, ob upoštevanju državnih predpisov ter predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov, sklenili, da se svetih maš lahko udeležujejo le zdravi verniki, ki morajo nositi zaščitno masko ter si pri vhodu razkužiti roke. V cerkvah bodo morali ohranjati razdaljo 1,5 metra in prejemati obhajilo samo na roke. Po vsaki sveti maši bo potrebno obvezno prezračiti cerkve. Škofje so tudi ponovno dovolili podeljevanje zakramenta krsta in cerkvene poroke z največ 15 udeleženci. Cerkveni pogrebi se izvajajo tako kot do sedaj ob upoštevanju državnih predpisov. Župnijski verouk je do nadaljnjega še vedno odpovedan in poteka na daljavo.


S klikom na spodnji povezavi lahko prenesete navodila na vaš računalnik:

Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19

Grafična navodila pred vstopom v cerkev


Slovenski škofje se zahvaljujemo duhovnikom, ki v času epidemije COVID-19 ostajajo zvesti pastirji zaupanega ljudstva. Mnogi kot pravi očetje skrbijo, da župnijske in druge skupnosti kljub telesni razdalji ostajajo povezane in tako krepijo naše krščanske družine. Posebna zahvala velja redovnikom in redovnicam za vse molitve in delo, ki ga v tem času namenjajo Bogu in ljudem. Zahvaljujemo se tudi vsem vernikom, ki potrpežljivo in požrtvovalno sprejemajo omejitve javnega bogoslužja ter tako prispevajo k zaustavitvi širjenja epidemije ter varujejo ostarele, bolne in druge ogrožene skupine, ki bi se lahko brez sprejetih ukrepov okužile in imele resne zdravstvene težave z mnogimi tragičnimi posledicami. Obenem čestitamo vsem strokovnim in vladnim službam, da so s svojim ravnanjem prispevali k omejitvi širjenja epidemije. 

Slovenski kristjani smo letos doživeli veliko noč podobno kot apostoli na velikonočno jutro: zaprti v svojem domu in med svojimi bližnjimi. Gospod je vstal in je z nami na vseh naših življenjskih poteh, še posebej v preizkušnjah, zato zaupamo, da je pred nami svetla prihodnost žive vere. Naša vera v vstalega Jezusa Kristusa je močnejša od pregrad in telesnih meja. Želimo si, da se naša občestva čim prej ponovno združijo ob oltarni mizi, vendar ob tem ne smemo pozabiti, da nevarnost epidemije ni minila in da se razmere lahko hitro zaostrijo.

Slovenski škofje ordinariji smo na seji Stalnega sveta Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala 23. aprila 2020, sprejeli nove ukrepe na področju ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi ter se odločili za postopno vzpostavitev javnega bogoslužja v cerkvah. Čeprav epidemija COVID-19 še ni končana, želimo vernikom z novimi navodili omogočiti dostop do zakramentov in življenja v župnijah. Nova navodila veljajo od ponedeljka, 4. maja 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19,[1] ki so bila v veljavi od 13. marca 2020.

Da bi preprečili širjenje epidemije COVID-19 in ohranili zdravje vernikov ter slovenskega prebivalstva, škofje ordinariji skladno z Zakonikom cerkvenega prava (kan. 455, § 1–2 ZCP), Direktorijem za pastoralno službo škofov Apostolorum successores (čl. 31 in 64) ter v okviru avtonomije ustavno zagotovljene svobode veroizpovedi in ob upoštevanju državnih predpisov ter predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov določajo naslednje:

  1. Sveta maša

  1. Župniki in drugi duhovniki obhajajo svete maše z verniki pod naslednjimi pogoji:
    1. Udeležba je dovoljena samo zdravim osebam, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Starejšim, kroničnim bolnikom in drugim zdravstveno ogroženim osebam priporočamo, da še naprej svete maše spremljajo po televiziji, radiu ali spletu, saj je to zaradi njihovega zdravstvenega stanja najvarneje.
    2. V cerkvi mora vsak vernik nositi svojo zaščitno masko oz. temu primerno zaščito (šal, ruta ipd.).
    3. Pri vhodu v cerkev si mora vernik razkužiti roke z ustreznim razkužilnim sredstvom, ki ga zagotovi župnik oz. župnijski sodelavci. Če župnija ne more zagotoviti razkužilnega sredstva, se župnik obrne na lokalno civilno zaščito oz. škofijskega ekonoma. Če razkužila ni mogoče zagotoviti, svetih maš z udeležbo vernikov ni mogoče obhajati.
    4. Verniki morajo v cerkvi in v klopeh ohranjati medsebojno varnostno razdaljo vsaj 1,5 metra, kar pomeni, da mora biti vsaj vsaka druga vrsta prazna. Te omejitve ne veljajo za družine oz. osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu. 
    5. V cerkvi ali drugem zaprtem prostoru je lahko naenkrat največ toliko oseb, kolikor jih prostor lahko sprejme ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra.
    6. Sodelovanje diakonov, ministrantov, bralcev beril oz. drugih bogoslužnih sodelavcev je mogoče samo ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra. Izjema so le nujna opravila med sveto mašo (podaja bogoslužnih predmetov ipd.).
    7. V zakristiji, kjer se duhovnik in sodelavci pripravljajo na sveto mašo, se mora upoštevati razdalja 1,5 metra. Če je zakristija majhna in te razdalje ni možno spoštovati, se bogoslužni sodelavci pripravijo v cerkvi.
    8. Maske nosijo vsi sodelavci pri bogoslužju, razen duhovnika.
    9. Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev mora biti umaknjena (glej 24. točko tega navodila), zato duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
    10. Dovoljeno je ljudsko petje. Na koru so lahko organist in solist ali družina, ki živi v istem gospodinjstvu in poje cerkvene pesmi, ob upoštevanju ustrezne razdalje 1,5 metra. Sodelovanje pevskega zbora med sveto mašo ni dovoljeno zaradi bližine med pevci in možnosti okužbe.
    11. Pozdrav miru oz. rokovanje se opusti.
    12. Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko brez izjeme. Preden se obhajajo, si verniki s prosto roko odmaknejo masko, takoj po zaužitju svete hostije pa si masko zopet namestijo čez obraz. Med verniki v vrsti mora biti vsaj 1,5 metra razdalje. Duhovnik oz. delivec obhajila mora imeti pri obhajanju masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
    13. Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medsebojno razdaljo 1,5 metra. Ob koncu svete maše naj se k vratom pomikajo najprej verniki, ki so bližje izhodu, ter se čim prej oddaljijo od vrat, da ostalim omogočijo nemoten prehod.
  1. Pobiranje darov vernikov je med darovanjem. Kdor pobira darove vernikov, mora nositi masko.
  1. Po vsaki sveti maši je treba cerkev temeljito prezračiti (vsaj 30 minut). 
  1. Če je cerkev premajhna, da bi se v njej verniki lahko udeležili svete maše ob upoštevanju varnostnih ukrepov medosebne razdalje, naj duhovniki uvedejo dodatne nedeljske svete maše (npr. sobotna večerna sveta maša, ki velja za nedeljsko, dodatna nedeljska sveta maša itd.). 
  1. Sveta maša na prostem je dovoljena ob upoštevanju državnih in občinskih zakonov ter pod prej navedenimi pogoji. Trenutno državni predpisi določajo, da so javni dogodki z več kot 5 osebami prepovedani. Če bo prišlo do spremembe tega števila s strani civilne oblasti, lahko duhovniki darujejo svete maše na prostem z upoštevanjem omejitve števila navzočih vernikov. Zadrževanje v zaprtih prostorih ali na prostem pred sveto mašo ali po njej je podvrženo civilnim predpisom in ni dovoljeno.

6.  Škofje ordinariji s tem odlokom do preklica dovoljujejo, da verniki dolžnost nedeljske svete maše izpolnijo tako, da se udeležijo svete maše enkrat v tednu na kateri koli dan. Bolniki in ostareli, ki ne morejo v cerkev, ter drugi zdravstveno ogroženi naj sveto mašo spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo ter darujejo Bogu svoje molitve in trpljenje (prim. kan. 1248, § 2 ZCP).

 

  1. Zakrament svete spovedi

7.     Spovedovanje v spovednicah in spovednih kabinetih ni dovoljeno. Zakrament svete spovedi je dovoljeno obhajati na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi spovedanec in spovednik nosita zaščitno masko in ohranjata razdaljo 1,5 metra.

  1. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.

 

  1. Podeljevanje zakramentov krsta, prvega obhajila, birme, poroke in bolniškega maziljenja

9.     Posamično podeljevanje zakramenta svetega krsta je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno in obredu primerno razdaljo ter nosijo zaščitne maske. V primeru zaporednih krstov je treba prostore predhodno prezračiti.

  1. Po presoji duhovnika in po posvetu s starši ustrezno pripravljenih otrok je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila v skupinah z največ 5 prvoobhajanci ob nedeljah oz. delavnikih. Za druge otroke, ki še niso pripravljeni, se podeljevanje zakramenta prvega svetega obhajila preloži na jesenski čas.

11.  Podeljevanje zakramenta birme je zaradi osebnega stika med birmancem in birmovalcem preloženo na jesenski čas oz. čas po začetku novega veroučnega leta. Nove termine birm bodo posamezne škofije uskladile z župniki.

12.  Podeljevanje zakramenta svetega zakona je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo ter nosijo zaščitne maske.

13.  Podeljevanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo.

 

  1. Pogrebi

  1. Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogrebni obred se opravi v navzočnosti najožjih sorodnikov. Pogrebna sveta maša je lahko darovana ob upoštevanju določil v poglavju I) Svete maše tega navodila.

15.  Med pogrebom je treba upoštevati medsebojno razdaljo 1,5 metra.

 

  1. Kateheza, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji in šmarnice, župnijske slovesnosti

16.  Do preklica po župnijah ni verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj (sestanki ŽPS in ŽGS, izobraževanja, duhovni seminarji, kulturna srečanja, razstave, koncerti, proslave itd.). Izobraževanje in srečanja lahko potekajo na daljavo po spletu. Kateheti naj v dogovoru z župniki prosijo starše, da manjkajočo snov predelajo skupaj s svojimi otroki. Vsebina je dostopna na uradni spletni strani Slovenskega katehetskega urada oz. župnij.

  1. Poletni oratoriji in počitniško druženje oz. delavnice lahko potekajo ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov. 
  1. Branje šmarnic za odrasle lahko poteka po cerkvah v okviru rednih svetih maš oziroma po kapelah in hišah ob upoštevanju državnih navodil. Šmarnice za otroke v cerkvah letos odpadejo. Otroci in odrasli so povabljeni, da prisluhnejo spletnim prenosom šmarnične pobožnosti (Radio Ognjišče, TV Exodus in drugi spletni prenosi). Gradivo za otroke in odrasle je objavljeno tudi na spletni strani Slovenskega katehetskega urada.
  1. Župnijske slovesnosti lahko potekajo zgolj ob upoštevanju določil v poglavju I) Svete maše tega navodila in upoštevanju medosebne varnostne razdalje 1,5 metra.

 

  1. Katoliške izobraževalne in vzgojne ustanove

20.  Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravjeMinistrstva za zdravje RS ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.

 

  1. Katoliške karitativne ustanove

  1. Katoliške karitativne ustanove nadaljujejo svoje delo in poslanstvo pomoči v enakem obsegu ob upoštevanju državnih navodil ter že sprejetih varnostnih ukrepih.

 

  1. Bogoslužni in drugi cerkveni prostori

22.  V cerkvah in kapelah je možna osebna ali skupna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da so v prostoru osebe med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra in se upoštevajo ostali preventivni ukrepi (maske, uporaba razkuževalnih sredstev in zračenje prostora).

23.  Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba zračiti in redno razkuževati z razkužilnimi sredstvi (kljuke vrat, klopi, tla). Vernikom mora biti v cerkvi pri vhodu na voljo razkužilno sredstvo za roke. Vsak, ki vstopi v cerkev, mora poskrbeti za osebno varnost pred okužbo, tako kot velja za vstopanje v javne prostore: razkužiti si mora roke in si nadeti zaščitno masko. Prav tako ohranja medsebojno razdaljo vsaj 1,5 metra. Če teh pogojev ni mogoče zagotoviti, cerkev oz. kapela ne sme biti odprta za javnost.

24.  Pri vhodu v cerkev v kropilnikih ne sme biti blagoslovljene vode. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo, kar nadomesti pokrižanje z blagoslovljeno vodo.

25.  V cerkvah je lahko postavljena zaprta posodo z blagoslovljeno vodo za osebno rabo vernikov pod pogojem, da se posoda z zunanje strani redno razkužuje.

26.  Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi so odprti za obiskovalce le po predhodnem dogovoru za nujne zadeve, ki jih ni mogoče urediti po telefonu ali spletu. V tem primeru je lahko v pisarni samo en obiskovalec, ki mora nositi zaščitno masko ter si mora ob vstopu razkužiti roke. Duhovnik oz. uslužbenec, ki dela v pisarni, odprti za javnost, mora prav tako nositi ustrezno zaščito in prostore pogosto zračiti. O odprtju in urniku posameznega urada odloča vsak ordinarij oz. odgovorna oseba posebej.

27.  V samostanih naj redovnice in redovniki omejijo izhode ter stike z zunanjimi obiskovalci. V samostanskih kapelah morajo biti kropilniki z blagoslovljeno vodo izpraznjeni. Glede obhajanja svetih maš naj se dogovorijo s krajevnim škofom. Pri svetih mašah v samostanih naj ne bo zunanjih obiskovalcev.

 

  1. Splošna priporočila

28.  Vsem starejšim vernikom (še zlasti starejšim kroničnim bolnikom) priporočamo, naj bodo še naprej preventivno izolirani ter naj posvetijo čas molitvi za zdravje bolnikov, zdravstvenega osebja in čimprejšnji konec epidemije.

29.  Vsi verniki naj upoštevajo splošno higieno kihanja in kašljanja v robec oz. zgornji del rokava, medosebno razdaljo vsaj 1,5 metra, redno umivanje rok ter nošenje ustreznih zaščitnih sredstev. Obraza (oči, nosu in ust) naj se ne dotikajo z nečistimi/neumitimi rokami. Izogibajo naj se tesnih stikov z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni.

30.  Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da v zahtevnem času epidemije nadaljujejo molitev za zdravje in blagoslov našega naroda. V mesecu maju naj okrepijo pobožnosti v čast devici Mariji. Prav tako naj se slovenska katoliška občestva pridružijo molitvi papeža Frančiška in vsak dan zmolijo rožni venec za prenehanje epidemije.

 

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja stanja in zaostrovanja državnih navodil, bomo škofje sprejeli dodatne omejitve na področju verskega oz. bogoslužnega življenja naših skupnosti.

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in družabnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije, navodila in novice so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si/covid19-meni-ssk

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

MLADI V KARANTENI

Zamejska Slovenka piše iz Španije, kjer je na študijski  izmenjavi: Za nami so velikonočni prazniki, ki so bili prav gotovo za vse nekaj posebnega, neponovljivega, tudi zame, ko sem se poglobila vase in razmišljala o svojem odnosu do Boga in vere. Svojo vero dojemam kot pomemben del lastne identitete, vendar moram priznati, da mi je včasih kljub temu z novimi znanci nerodno govoriti o tem: najdejo se nestrpni ljudje s stereotipno predstavo o vernih in so do nas zelo kritični. Zdi se, da je v današnjem svetu, predvsem med mladimi, vedno manj vernih. Mislim, pa da se mladi o veri preprosto ne pogovarjamo. Tudi sama se tej temi najraje izogibam. Vendar sem pred kratkim z nekim študentom  načela pogovor o veri. On je priznal, da ne veruje v Boga in da mi zavida, saj si predstavlja, da lahko s pomočjo vere veliko lažje prenašam težo karantene. Njegove besede so mi seveda dale misliti. Zdelo se mi je zanimivo, da me je nekdo, ki se je sam označil za ateista, spomnil na to, da lahko pri Bogu v vsaki situaciji poiščemo uteho. Prepogosto pozabljamo, da je vera dar, za katerega moramo biti Bogu hvaležni, predvsem v tem času, ko ga najbolj potrebujemo. Poleg tega pa bi se morali v molitvi spomniti tudi na tiste, ki tega daru nimajo, si pa vseeno želijo in zaslužijo tolažbo v težkih trenutkih.    (prim. Novi glas 2020/14)                                        

VELIKI TEDEN

Obrede cvetne nedelje in velikega tedna spremljajte na TV (SLO, Exodus,  Nova24) ali na radiu (Ognjišče). • Na cvetno nedeljo pripravite doma zelenje in ga blagoslovite z (blagoslovljeno) vodo.  Na TV SLO 1 bo  prenos blagoslova in škofove maše ob 10.00, nagovor nadškofa Zoreta ob 11.20. • Veliki četrtek:  obrede spremljajte  po Radiu Ognjišče in TV Exodus.  Zmolite rožni venec za duhovne poklice.  V cerkev, kjer bo postavljena »ječa«,  lahko pridete k molitvi, vendar naenkrat ne več kot 10 oseb. • Veliki petek: zmolite  žalostni del rožnega venca ali križev pot ob 15.00 (Radio  Ognjišče). Križev pot papeža Frančiška bo na TV SLO 1 zvečer.  V cerkev, kjer bo postavljen »Božji grob«, lahko pridete k osebni molitvi do 23.00 ali  v soboto, vendar naenkrat ne več kot 10 oseb. Iz Svetega pisma preberite pasijon po Janezu. • Velika sobota: Blagoslova in delitve ognja ter oblatov in blagoslova velikonočnih jedil ne bo.   Pripravite velikonočna jedila in se udeležite televizijskega prenosa blagoslova velikonočnih jedil iz mariborske stolnice (TV SLO 1 ob 15.00 in na TV SLO 2 ob 17.30). Lahko jih doma spoštljivo blagoslovite tudi sami. Ob 20.00 bo v župnijski cerkvi vigilija, vi pa doma prižgite svečo in po radiu ali tv spremljajte prenos bogoslužja iz stolnice.  Velikonočno poslanico bo zvečer prebral na SLO 1 škof Jurij. 

 

DAR POSEBNIH ODPUSTKOV

okuženim s covid-19, družinskim članom, zdravstvenim delavcem in vsem, ki skrbijo za bolnike. Apostolska penitenciarija je 19. marca  izdala dekret, s katerim podeljujejo vernikom poseben odpustek.  Popolni odpustek se podeli vernikom s koronavirusom, ki se po odredbi zdravstvenih oblasti nahajajo v karanteni v bolnišnicah ali na svojih domovih, če so v stanju nenavezanosti na kakršen koli greh in so po komunikacijskih sredstvih duhovno navzoči pri obhajanju svete maše, molitvi rožnega venca, križevem potu ali pri drugih oblikah pobožnosti ali če vsaj zmolijo vero, očenaš in se v molitvi pobožno obrnejo k blaženi Devici Mariji ter to preizkušnjo v duhu vere v Boga in ljubezni darujejo bratom in sestram z željo, da bi izpolnili običajne pogoje (zakramentalno spoved, sveto obhajilo in molitev po namenu svetega očeta), čim  bo to mogoče. Zdravstveni delavci, družinski člani in tisti, ki se po zgledu usmiljenega Samarijana izpostavljajo tveganju okužbe ter pomagajo obolelim za korona-virusom v skladu z besedami božjega Odrešenika: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13), bodo na enak način deležni daru popolnega odpustka pod istimi pogoji.  Poleg tega Apostolska penitenciarija ob enakih pogojih ob trenutni svetovni epidemiji voljno podeljuje popolni odpustek tudi tistim vernikom, ki obiščejo ali počastijo Najsvetejši zakrament ali vsaj pol ure berejo Sveto pismo ali zmolijo rožni venec, križev pot ali rožni venec Božjega usmiljenja, da bi po posredovanju vsemogočnega Boga prenehala epidemija, v olajšanje vseh okuženih in za večno zveličanje vseh, ki jih je Gospod že poklical k sebi. Cerkev moli za tiste, ki ne morejo prejeti zakramenta bolniškega maziljenja in svete popotnice, in izroča Božjemu usmiljenju vse in vsakogar v moči občestva svetnikov ter podeljuje verniku popolni odpustek v trenutku smrti pod pogojem, da je pravilno pripravljen in da je običajno za časa življenja molil kakšno molitev (v tem primeru nadomesti Cerkev tri običajne zahtevane pogoje). Za prejem tega odpustka je priporočljivo, da ima vernik pri sebi razpelo ali križ. – SPOVED IN ODPUŠČANJE GREHOV. V letošnjem postnem in velikonočnem času, ko je zaradi izrednih razmer onemogočen prejem zakramenta svete spovedi, naj verniki v srcu obudijo in zmolijo iskreno kesanje  (Moj Bog, žal mi je …). – DUHOVNO OBHAJILO lahko prejme kristjan tako, da obudi v sebi ljubezen do Kristusa, ga počasti in se mu s kako molitvijo zahvali.

 

KAKO GREMO PO NOVEM K SVETI MAŠI: 14 korakov

  1. Na sveto mašo se pripravimo. Pogledamo ponudbe in se odločimo, katero sveto mašo bomo obiskali. (tukaj je nekaj predlogov)   Da nas med mašo ne bo motila kuhinja ali druge zadeve.
  2. Uro pred sveto mašo se postimo, zato da bi lahko prejeli duhovno obhajilo.
  3. Se mašno oblečemo. Ne moreš k maši v pidžami ali v trenerki.
  4. Za družino pripravimo stole, ker to ni gledanje katerekoli oddaje, ampak je maša.
  5. Se pokrižamo z blagoslovljeno vodo. Če nimamo, kar z navadno vodo, da se spomnimo krsta.
  6. Ko je čas za stanje, stojimo, sedimo in klečimo, kadar je treba.
  7. Kar govori ljudstvo, skupaj glasno odgovarjamo.
  8. Poberemo miloščino. Po koncu epidemije bodo mnogi v stiskah in se bomo odločili, komubomo dali darove naše mašne nabirke. Božji dar kliče k temu, da tudi sami darujemo.
  1. Ministranti lahko ministrirajo vsaj z zvonjenjem, če je pri hiši kakšen zvonček.
  2. V družini si podamo roke pred obhajilom
  3. Duhovno obhajilo lahko pospremimo z zahvalami, ki jih izrečemo na glas
  4. Pri blagoslovu sprejmemo blagoslov z glasnim »amen«.
  5. Spremljamo zaključno pesem in še sami kaj zapojemo.
  6. Po maši posedimo ob družinski mizi, popijemo kaj všečnega, pojemo kaj vitaminov ali sladkega. Si povemo, kaj nam je bilo všeč. Kaj bomo za Jezusa storili v življenju. Naredimo selfi, nekaj narišemo ali napišemo. Pošljemo župniku sporočilce (lahko selfi) in ali SMS tistim s katerimi navadno poklepetamo pred cerkvijo.

Potem se lahko spet preoblečemo v domače cunje.

Seveda je tudi spremljanje svete maše med kuhanjem kosila boljše kot nič, a če si boste vzeli čas za Gospoda, boste imeli toliko boljši občutek, da je kakšen dan, kakšna ura drugačna od drugih.

 

Napisal Janez Kobal, župnik v Izoli in Kortah

Kako se spovedati v času, ko velja prepoved spovedovanja? Papež odgovarja

Kaj storiti, če so se naši grehi nakopičili, k spovedi pa ne moremo?

Mnogi se sprašujemo, kaj bo, ker v prihajajočih dneh oziroma pred veliko nočjo ne bomo mogli iti k spovedi. Kaj storiti? Obstaja kakšna druga možnost ali rešitev, kako naj se spovemo svojih grehov? Papež nam je v današnji pridigi podal zelo jasne odgovore.
“Postni čas je priložnost, da se vrnemo v Božji objem. To je čas, ko se poglobimo v svoje srce. Mnogokrat nas je sram zaradi naših grehov, mnogo stvari smo naredili narobe … A Gospod nam pravi: ‘Vrni se, jaz te bom ozdravil in te ne bom nehal ljubiti.’ Zdaj je torej trenutek resnice, zdaj je nastopil čas, da se spreobrnemo. Samo Bog ima to moč, da spreminja naša srca. Mi pa moramo storiti prvi korak, da se vrnemo domov,” nam naroča papež.

Naš Bog je Bog nežnosti, ki nas bo ozdravil.

Glede spovedi pa je dejal:

“Naredite, kar vam naroča katekizem, ki je zelo jasen. Če ne najdete duhovnika, pri katerem bi se lahko spovedali, govorite z Bogom. On je vaš Oče. Povejte mu resnico, povejte mu, kaj ste zagrešili. Govorite mu iskreno in iz srca. Obljubite mu, da boste potem, ko boste lahko, šli k spovedi. Prosite nebeškega Očeta za odpuščanje in takoj se boste vrnili v Očetovo ljubezen,” zagotavlja papež Frančišek in dodaja:

“Danes si zapomnite te besede: ‘Vrnite se k svojem Očetu!’ On čaka na vas in vam bo priredil gostijo, tako kot jo je priredil izgubljenemu sinu iz Lukovega evangelija.”

Vir: Aleteia

Svete maše na daljavo

Seznam možnosti udeležbe pri sv. maši na daljavo v času epidemije koronavirusa in izrednih ukrepov, preberite v današnjih oznanilih oziroma na tej strani.

Vir: Družina, 12. 3. 2020 | Ana Rupar

Seznam možnosti udeležbe pri sv. maši na daljavo v času epidemije koronavirusa in izrednih ukrepov.

V izogib širjenja novega koronavirusa in za ohranjanje zdravja prebivalstva so slovenski škofje odločili, da so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, zakramentalov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja.
Sv. maše na spletu že predvajajo nekatere župnije, denimo župnija Koseze. Foto: zajem zaslonaSvete maše na daljavoPri sveti maši lahko v tem izrednem času sodelujemo na daljavo. Možnosti je veliko:Radio Ognjišče

    •  : neposredni prenos vsak dan ob 19. uri, v nedeljo ob 10. uri,

TV Exodus: predvajanje vsak dan ob 6., 12., 18. uri in ob polnoči, vsako nedeljo neposredni prenos iz Bazilike Matere Usmiljenja v Mariboru ob 8.30,

TV Slovenija: neposredni prenos na drugem programu v nedeljo ob 10. uri (to nedeljo bo prenos iz mariborske stolnice),

– Portal Pridi.com, prenos iz župnijske cerkve Marije Božje Matere v Kosezah: ob delavnikih ob 7. in 18.30 uri (ob petkih je pol ure pred mašo tudi prenos križevega pota), ob nedeljah od 8. in 10. uri,

– Kapucini Ljubljana – Štepanja video prenos na spletu: ob delavnikih ob 19. uri, ob nedeljah ob 8., 9.15 in 10.30 uri,

– Kapucini Škofja Loka imajo prenos na spletu: od ponedeljka do petka ob 8. uri, ob nedeljah ob 8., 11. in 18. uri,

Bazilika Matere Usmiljenja v Mariboru: vsak dan ob 9. in 19 uri,

– Župnija Srednja vas v Bohinju na facebook strani župnika Martina Goloba vsak dan ob 19. uri,

– Župnija Sora na facebook strani župnije ob nedeljah ob 9.30,

– Župnija Mozirje na YouTube kanalu župnije: od ponedeljka do sobote ob 19. uri, ob nedeljah ob 10. uri (župnik Sandi KOren ima vsak dan postni nagovor v pripravi na župnijski misijon).

Pri tem smo povabljeni, da starejšim, ki sami z novim tehnologijami ne znajo toliko postopati, pomagamo in omogočimo, da bodo tudi oni lahko na daljavo sodelovali pri bogoslužjih.Sv. maše na spletu že predvajajo tudi nekatere druge župnije. Seznam sproti dopolnjujemo in vas vabimo, da nam informacije o spletnih prenosih svetih maš posredujete na ana.rupar@druzina.si.

Mašna besedila z Božjo besedo za vsak dan lahko prebirate tudi v reviji Magnificat. Foto: Tatjana Splichal

Dnevna Božja beseda

Ko ne moremo prisostvovati pri sveti maši evharistično lahko živimo tudi s prebiranjem in premišljevanjem dnevne Božje besede, ki jo lahko najdemo na spletu ali pa si na svoj mobilni telefon naložimo aplikacijo Sveto pismo.

Mašna besedila z Božjo besedo za vsak dan lahko prebirate tudi v molitveno-bogoslužni reviji Magnificat, ki je lahko z vami tudi z jutranjo in večerno molitvijo, vsakodnevno meditacijo in življenjepisom svetnika.

Ko ne moremo prejeti obhajila

Kadar nismo osebno prisotni pri sveti maši in ne moremo prejeti obhajila, lahko uporabimo duhovno obhajilo. To je mogočna molitev, ki jo preredko uporabljamo. Duhovno obhajilo je lahko različno, sv. Janez Marija VIanney je nekoč rekel: »Ko ne moremo iti v cerkev, se obrnimo k tabernaklju. Noben zid nas ne more ločiti od dobrega Boga.«

Kako lahko živimo evharistično, tudi takrat ko osebno ne moremo biti pri maši, najdete tudi v članku Aleteie.si z naslovom Si želite iti vsak dan k maši, pa preprosto ne morete?

Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja koronavirusa COVID-19: odpoved svetih maš do preklica

Slovenski škofje spremljajo ukrepe države na področju preprečevanja virusnih okužb in širjenja koronavirusa COVID-19. Glede na zaostrene razmere, po posvetu s strokovnjaki in z željo, da se zaščiti zdravje in življenja vernikov, škofje določajo izredne ukrepe, ki stopijo v veljavo v petek, 13. marca 2020, ob 00.00 in trajajo do preklica.

1. V izogib širjenju koronavirusa COVID-19 in za ohranjanje zdravja prebivalstva, so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, zakramentalov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja.

2. Duhovniki darujejo svete maše po sprejetih namenih izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. Somaševanje duhovnikov in skupno obhajanje ni dovoljeno.

3. Svete maše in križevi poti ter druge oblike pobožnosti na prostem niso dovoljeni.

4. Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila. (priloga št. 1).

5. Župniki na vrata cerkva pritrdijo obvestilo, na katerem naj bo napisano: »Svete maše so do nadaljnjega odpovedane. Možna je osebna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da v cerkvi/kapeli ni več kot 10 oseb in so med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra.«

6. Kjer je to mogoče, so lahko cerkve v času epidemije odprte izključno pod naslednjimi pogoji:

a) Cerkve so odprte samo za osebno molitev zdravih vernikov brez simptomov akutne pljučne bolezni.
b) Istočasno je lahko v cerkvi največ 10 oseb, med katerimi mora biti vsaj 1,5 metra razdalje.
c) Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba vsaj dvakrat na dan očistiti z razkužilnimi sredstvi (kljuke vrat, klopi itd.).
č) Vernikom mora biti v cerkvi na voljo razkužilno sredstvo za roke.

7. Spovedovanje je odloženo za nedoločen čas. 

8. Dovoljeni so cerkveni pogrebi ob strogem upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogreb se opravi brez pogrebne svete maše in samo z najožjimi sorodniki. Pogrebna sveta maša bo lahko darovana po preklicu tega navodila.

9. V smrtni nevarnosti je dovoljeno podeljevanje bolniškega maziljenja ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena.

10. Podeljevanje zakramenta svetega krsta in poroke se preloži. 

11. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele in druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb.

12. Do preklica po župnijah ni verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj. Kateheti naj starše prosijo, da manjkajočo snov predelajo skupaj s svojimi otroki.

13. Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi ostanejo do nadaljnjega zaprti. Verniki se lahko na župnijske urade obrnejo samo po telefonu oziroma e-pošti. 

14. Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ter karitativne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Ministrstva za zdravje RS.

15. V samostanih naj redovnice in redovniki omejijo izhode ter stike z zunanjimi obiskovalci. V samostanskih kapelah naj izpraznijo kropilnike z blagoslovljeno vodo.

16. Vsi verniki (še zlasti starejši) naj se preventivno samoizolirajo ter posvetijo čas molitvi za zdravje bolnikov, zdravstvenega osebja in čim prejšnji konec epidemije.

17. Škofje vabimo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da v zahtevnem času epidemije okrepijo molitev za zdravje in blagoslov našega naroda. 

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila natisnejo in objavijo v župnijskih listih, na oglasnih deskah oziroma na spletnih straneh ter z upoštevanjem naštetih ukrepov pomagajo pri preprečevanju širjenja virusnih okužb. 

Navodilo so sprejeli škofje na dopisni seji Slovenske škofovske konference, ki je potekala 12. marca 2020.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

IZREDNA NAVODILA


Dodatek št. 1:

Kako prejemamo duhovno obhajilo?

Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila.

Če nikakor ni mogoče, da bi sodelovali pri sveti maši in prejeli sveto obhajilo, je primerno, da ga prejmemo v duhovni obliki. 

Možna in priporočena oblika:

1) Na mirnem kraju se umirimo in se nato pokrižamo.

2) Zavemo se Božje navzočnosti in obudimo ter zmolimo kesanje.

3) Preberemo evangelij dneva.

4) Nekaj časa premišljujemo ob Božji besedi (bodite pozorni na to, kaj vam govori in kakšne občutke prebuja v vas).

5) Zmolimo veroizpoved.

6) Sledi duhovno obhajilo.

Jezus, verjamem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.

(Kratek premor, da se povežemo z Jezusom …)

Hvala, Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to duhovno združitev s Teboj. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.

6) Molitev končamo z znamenjem križa.

 

Msgr. dr. Marjan Turnšek


Dodatek št. 2:

Vabilo k molitvi v času epidemije koronavirusa COVID-9

V času epidemije škofje vabijo vse duhovnike, redovnike, redovnice in vernike, da molijo naslednjo molitev:

Molitev za zdravje v času epidemije koronavirusa COVID-19

Oče usmiljenja in tolažbe,
tvoj Sin Jezus Kristus
nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.
Pomagaj našim bratom in sestram,
ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.
Nakloni jim izboljšanje zdravja,
njihovim svojcem pa pogum in zaupanje.
Vsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje,
da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov,
raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.
Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov,
da bomo rešeni bolezni
in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati.
Amen.

Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

Duhovniki pri svetih mašah, ki jih obhajajo zasebno, brez udeležbe vernikov, pri prošnjah za vse potrebe dodajo tri prošnje: 

1. Gospod Jezus Kristus, usmili se vseh obolelih s koronavirusom Covid-19 in drugih bolnikov v naši domovini in njihovih svojcev.
2. Gospod Jezus Kristus, podpiraj vse zdravstvene delavce, da bodo skrbeli za bolnike in jim pomagali.
3. Gospod Jezus Kristus, prosimo te za državne voditelje in njihove sodelavce, da bodo v teh težkih časih modro in odgovorno vodili svoje ljudstvo.

Preprečitev  širjenja koronavirusa

Drage sestre in dragi bratje! Da bi po svoji moči čim več naredili za preprečitev  širjenja koronavirusa, od danes, 13. 3. 2020, do preklica v cerkvi ne bo svete maše in drugih obredov z udeležbo ljudi. Zvonjenje nas bo kot običajno vabilo  k osebni molitvi doma pa tudi župnijska cerkev bo odprta za obisk svetega kraja, za osebno  molitev in prejem duhovnega svetega obhajila. V cerkvi je na podobici spodnja molitev za zdravje – lahko vzamete s sabo.  Več o navodilih in priporočilih slovenskih škofov na navedenih spletnih zvezah. Bog vas varuj! Župnik Alojz Milharčič.

Oče usmiljenja in tolažbe,

tvoj Sin Jezus Kristus

nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.

Pomagaj našim bratom in sestram,

ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.

Nakloni jim izboljšanje zdravja,

njihovim svojcem pa poguma in zaupanja.

Vsem zdravstvenim delavcem nakloni moči in zdravja,

da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov;

raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.

Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov,

da bomo rešeni bolezni

in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati.

Amen.

 

Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.

Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.

Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

VIRUS, STRAH IN NEVERA

Na uvajanje posebnih ukrepov ob koronavirusu z zapiranjem cerkva in odpovedjo maš je slišati tudi kritične glasove, da je Cerkev nasedla posvetni logiki strahu in opustila svojo tisočletno vlogo tolažnice v težkih trenutkih. Ko so še vedno odprti razni lokali in veleblagovnice in še vozijo vlaki in avtobusI, se zapira cerkve in jih postavlja na raven gledališča, opere ali kinodvorane, kjer ne sme biti skupnih dogodkov. Ravno v cerkve pa so se ljudje nekdaj zatekali in iskali tolažbo in podporo v težkih trenutkih in katastrofalnih dogodkih. V prvih časih kristjani niso nikoli pobegnili iz ogroženih krajev, kot so to delali pogani, ampak so spodbujeni z vero pomagali drugim, skrbeli za nemočne in bolne in pokopavali mrtve. In kljub vsemu preživeli! Danes zapiranje cerkva samo povečuje družbeno stisko. Priložnost, da najde človek v cerkvi duhovno pomoč  – ob vseh previdnostnih in sanitarnih ukrepih – bi dalo ljudem upanje, tolažbo in duhovno bližino. V cerkvah so se v časih epidemij verniki skupaj s svojimi duhovniki in škofi  zbirali k molitvi, k prošnjim, zadostilnim in spokornim   procesijam. Zaprte cerkve danes preprečujejo molitev in omejujejo pobožnost. Nobenega poziva k molitvi ni slišati. Hujši od virusa je naš strah, ki razkriva izkrivljen odnos do smrti zaradi izgube Boga. Hočemo si prikriti, da smo umrljivi in da s tem, ko izgubljamo duhovno razsežnost svojega bivanja, izgubljamo tla pod nogami.  (prim.  Družina 10/2020)

ŠKOFJE ZA LETOŠNJI POSTNI ČAS

Kristjan je odgovoren državljan. Letos mineva 30 let od pomembnih osamosvojitvenih in državotvornih dogodkov v Sloveniji. Človeštvo in posameznik živita iz znanja, ki je naš zgodovinski spomin. Ta oblikuje doma, z izobraževanjem in vzgojo. Je temelj človekovega in krščanskega bivanja. Tudi Jezus je naročil, kaj naj delamo v njegov spomin. Zapravili  smo enotnost spred 30 let in mnogo zamudili kot družba in ko država. Množično bi morali iti na volitve in referendume, saj smo vsi in vsak posamezno odgovorni za to, kar se dogaja v naši samostojni domovini: odgovorni zase, za bližnje, za skupnost. Tudi za to, kdo in kako nam vlada. Zavzetost izpred 30 let je za nas dragocen spomin in opomin, da bi bilo tudi danes lahko marsikaj boljše, če bi z večjim žarom in  dejavnostjo, večjo odgovornostjo in enotnostjo nadaljevali našo skupno pot v demokratično Slovenijo. V nas je še spomin na spodbudo papeža, sv. Janez Pavel II., ko je v Postojni zaklical: »Korajža velja!« – Domoljubje je dejavna ljubezen do domovine, to je do skupnega dobrega danes in v tem prostoru in med temi ljudmi. Gre za našo kulturo, našo istovetnost v jeziku, v veri, v pristnem in človeka vrednem življenju. To ni  nacionalizem ampak zrela narodna zavest, ko vemo, od kod smo in kam gremo. Za narodno samozavesti in ponos je potrebno vzgajati že mlade. Zato so potrebne trdne družini, zdravo okolje, dobro javno in zasebno šolstvo.    (več: rkc.si)