Kategorija: Uncategorized

Kaj storiti, če so se naši grehi nakopičili, k spovedi pa ne moremo?

Vir: Aleteia

Drage sestre in dragi bratje! Da bi po svoji moči čim več naredili za preprečitev  širjenja koronavirusa, od danes, 13. 3. 2020, do preklica v cerkvi ne bo svete maše in drugih obredov z udeležbo ljudi. Zvonjenje nas bo kot običajno vabilo  k osebni molitvi doma pa tudi župnijska cerkev bo odprta za obisk svetega kraja, za osebno  molitev in prejem duhovnega svetega obhajila. V cerkvi je na podobici spodnja molitev za zdravje – lahko vzamete s sabo.  Več o navodilih in priporočilih slovenskih škofov na navedenih spletnih zvezah. Bog vas varuj! Župnik Alojz Milharčič.

Oče usmiljenja in tolažbe,

tvoj Sin Jezus Kristus

nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.

Pomagaj našim bratom in sestram,

ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.

Nakloni jim izboljšanje zdravja,

njihovim svojcem pa poguma in zaupanja.

Vsem zdravstvenim delavcem nakloni moči in zdravja,

da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov;

raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.

Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov,

da bomo rešeni bolezni

in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati.

Amen.

 

Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.

Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.

Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

Na uvajanje posebnih ukrepov ob koronavirusu z zapiranjem cerkva in odpovedjo maš je slišati tudi kritične glasove, da je Cerkev nasedla posvetni logiki strahu in opustila svojo tisočletno vlogo tolažnice v težkih trenutkih. Ko so še vedno odprti razni lokali in veleblagovnice in še vozijo vlaki in avtobusI, se zapira cerkve in jih postavlja na raven gledališča, opere ali kinodvorane, kjer ne sme biti skupnih dogodkov. Ravno v cerkve pa so se ljudje nekdaj zatekali in iskali tolažbo in podporo v težkih trenutkih in katastrofalnih dogodkih. V prvih časih kristjani niso nikoli pobegnili iz ogroženih krajev, kot so to delali pogani, ampak so spodbujeni z vero pomagali drugim, skrbeli za nemočne in bolne in pokopavali mrtve. In kljub vsemu preživeli! Danes zapiranje cerkva samo povečuje družbeno stisko. Priložnost, da najde človek v cerkvi duhovno pomoč  – ob vseh previdnostnih in sanitarnih ukrepih – bi dalo ljudem upanje, tolažbo in duhovno bližino. V cerkvah so se v časih epidemij verniki skupaj s svojimi duhovniki in škofi  zbirali k molitvi, k prošnjim, zadostilnim in spokornim   procesijam. Zaprte cerkve danes preprečujejo molitev in omejujejo pobožnost. Nobenega poziva k molitvi ni slišati. Hujši od virusa je naš strah, ki razkriva izkrivljen odnos do smrti zaradi izgube Boga. Hočemo si prikriti, da smo umrljivi in da s tem, ko izgubljamo duhovno razsežnost svojega bivanja, izgubljamo tla pod nogami.  (prim.  Družina 10/2020)

Kristjan je odgovoren državljan. Letos mineva 30 let od pomembnih osamosvojitvenih in državotvornih dogodkov v Sloveniji. Človeštvo in posameznik živita iz znanja, ki je naš zgodovinski spomin. Ta oblikuje doma, z izobraževanjem in vzgojo. Je temelj človekovega in krščanskega bivanja. Tudi Jezus je naročil, kaj naj delamo v njegov spomin. Zapravili  smo enotnost spred 30 let in mnogo zamudili kot družba in ko država. Množično bi morali iti na volitve in referendume, saj smo vsi in vsak posamezno odgovorni za to, kar se dogaja v naši samostojni domovini: odgovorni zase, za bližnje, za skupnost. Tudi za to, kdo in kako nam vlada. Zavzetost izpred 30 let je za nas dragocen spomin in opomin, da bi bilo tudi danes lahko marsikaj boljše, če bi z večjim žarom in  dejavnostjo, večjo odgovornostjo in enotnostjo nadaljevali našo skupno pot v demokratično Slovenijo. V nas je še spomin na spodbudo papeža, sv. Janez Pavel II., ko je v Postojni zaklical: »Korajža velja!« – Domoljubje je dejavna ljubezen do domovine, to je do skupnega dobrega danes in v tem prostoru in med temi ljudmi. Gre za našo kulturo, našo istovetnost v jeziku, v veri, v pristnem in človeka vrednem življenju. To ni  nacionalizem ampak zrela narodna zavest, ko vemo, od kod smo in kam gremo. Za narodno samozavesti in ponos je potrebno vzgajati že mlade. Zato so potrebne trdne družini, zdravo okolje, dobro javno in zasebno šolstvo.    (več: rkc.si)

Po naših župnijah se pripravljamo na izbiro novih članov župnijskih pastoralnih svetov. Volitve bodo na četrto postno nedeljo, 22. marca, 24. maja pa se bo ŽPS v novi sestavi predstavil župnijskemu občestvu.  Pravilna in dobra izbira prihodnjih članov ŽPS ima velik pomen za uspešno pastoralno delo v prihodnjem obdobju: delavni, iniciativni ŽPS bo imel vedno pomembnejšo vlogo v pastorali župnij, ki ob staranju in pomanjkanju duhovnikov vse bolj živijo in delujejo iz moči ozaveščenih, sposobnih in delovnih laikov. Bistveni pogoj za živost ŽPS je duhovna moč njenih članov. Brez življenja po veri je ŽPS brez koristi. Zato so poleg zvestih in pobožnih članov v ŽPS vključeni  tudi razgledani in zgledni verniki, ki so sposobni tvornega in konstruktivnega sodelovanja,  ki se zavedajo krstne in birmanske poklicanosti; iz nje s svojimi talenti prispevajo pri župnijskem življenju in odkrivanju najučinkovitejših poti za oznanjevanje evangelija današnjim ljudem. Poleg operativnega poslanstva je ŽPS zato tudi šola duhovne vzgoje in rasti  v razločevanju, kaj je važno in glavno in kaj postransko. Naj nam Sveti Duh pomaga izbrati osebe, ki bodo znale graditi občestvo različnih generacij, karizem in služb za župnijo, da bo ta dom in občestvo vernih in vseh ljudi dobre volje.

Papež Frančišek želi poživi­ti vlogo Svetega pisma v življenju krščanskih obče­stev, zato je na god sv. Hieronima, prevajalca Svetega pisma, razglasil tretjo nedeljo med letom za nedeljo Božje besede, ki bo posebej po­svečena obhajanju, premišljevanju in širjenju Božje besede. V omenjenem pismu je navedel besede sv. Efrema, ki so lahko tudi nam v spodbudo pri dnevnem branju in premišljevanju Božje besede: »Gospod, kdo je sposoben razumeti vse bogastvo ene same tvoje besede? Veliko več je tega, kar se nam izmakne, kot tega, kar nam uspe razumeti. Podobni smo žejnim, ki pijejo pri izviru. Tvoja beseda ponuja veliko različnih vidikov, kot je veliko pogledov tistih, ki jo proučujejo. Gospod je svojo besedo obarval s pisanimi lepotami, da bi tisti, ki jo preiskujejo, mogli gledati tisto, kar imajo bolj radi. V svojo Besedo je skril vse zaklade, da bi vsak izmed nas našel bogastvo v tem, kar premišljuje.« Ob praznovanju nedelje Božje besede je Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije pripravil tudi poseben logo. Ikona, ki je upodobljena na logu, prikazuje učenca na poti v Emavs, ki se jima pridruži vstali Jezus, in je lahko v pomoč pri razumevanju pomena nove pobude svetega očeta. Logo spominja na bistvo nedelje Božje besede, kot je zapisano v predstavitvi na spletni strani Radia Vatikan: »Oznanilo vstalega Kristusa vabi učence k dinamičnosti in iskanju vedno novih načinov izražanja, da bi moglo biti Sveto pismo živo pravilo življenja Cerkve.«

Družina 4/2020

Leta 2017 je imela Slovenija 2.088.908 prebivalcev, od teh je bilo »katoličanov« 1.513.756 (72,74%). Lokalna Cerkev je razdeljena v dve metropoliji s sedežema v Ljubljani in v Mariboru ter ima šest škofij. V njih je 697 župnij in še bolniški v Ljubljani in v Mariboru). V katoliški Cerkvi v Sloveniji je leta 2018 delovalo 14 nadškofov in škofov, 1.020 duhovnikov, 461 redovnic in 672 katehistinj in katehistov. Poleg njih je bilo tudi 9.170 ključarjev oz. članov ŽPS ter 11.212 prostovoljk in prostovoljcev Karitas. Župnijski zbori so v letu 2017 združevali vsaj 7.401 pevk in pevcev, otroški zbori pa 2.663. V zadnjih desetih letih se je povečalo število katehistinj in katehistov: s 533 (leta 2007) na 694 (leta 2017). V Sloveniji je 2.901 cerkva in kapel. Nedeljniki: verska praksa med slovenskimi verniki se je v obdobju med letoma 2015 in 2018 spremenila. Število nedeljnikov je upadlo za skoraj 17.000, toda kljub temu podatki potrjujejo, da je slovenskim vernikom nedeljska maša pomembna in predstavlja enega osrednjih trenutkov njihovega verskega življenja. Zakramenti: V letu 2018 je bilo v Sloveniji podeljenih 10.694 krstov, 9.369 prvih obhajil, 9.050 svetih birm, 2.778 cerkvenih porok, v duhovnike pa je bilo posvečenih 14 diakonov. V šestih škofijah Cerkve na Slovenskem deluje 12 moških in 17 ženskih redovnih skupnosti ter 6 svetnih ustanov oziroma novih oblik Bogu posvečenega življenja. V letu 2017 je bilo v Sloveniji 764 redovnic in redovnikov. V letu 2018 je imela Cerkev na Slovenskem 53 misijonarjev in misijonark v 27 državah na 4 celinah.