Kategorija: Uncategorized

Starejši se še spominjamo drugačnega božičnega praznovanja, kot smo ga bili navajeni zadnje čase. Božič je bil pred 30 leti  običajen delaven in šolski dan. Praznična maša je bila zgodaj zjutraj ali kasno zvečer. Če smo bili otroci pri polnočnici in smo potem prišli zaspani v šolo, so nas tam javno zasliševali, naj vstanemo tisti, ki smo bili pri polnočnici.  Pa je bil božič vendar zelo lep in pričakovan praznik, globoko doživet doma in v cerkvi, z jaslicami, z molitvijo in petjem, s praznično mizo. Skromno novoletno   razsvetljavo v mestih so prižgali šele dan kasneje. Le redki so dali v svojem avtu pod zadnje steklo v Trstu kupljeno smrečico z nekaj lučkami.  – Na letošnji božič bo podobno in vendar ne enako: minilo je veliko let in svet se je zelo spremenil in mi z njim. Ali je še kaj, kar je še isto kot nekdaj? Da! V nas je ista potreba po praznikih, po svetem, skrivnostnem, presežnem; v človeku je tudi danes prostor za sveti večer:  ne v razsvetljeni cerkvi in ob lepem petju,  ne med   prijatelji v prazničnem druženju sredi vasi; morda doma s kom od svojih ali pa še to ne. Hrepenenje nas kljub vsemu tudi letos pelje k  Bogu, ki je zaradi nas legel v jasli. Zato  tudi letos, kljub vsemu, praznujemo.                            

Blagoslovljene božične praznike vam želi vaš Župnik!

Hvala, starši, ki poleg svojega dela, običajnih skrbi za dom in družino v kovid-situaciji temeljito spremljate tudi šolanje vaših otrok na daljavo. Nekateri ste spraševali, kaj bo z veroukom, kje dobiti kakšne materiale za otroke (npr. filme). Hvala, da želite v vaši družini sami in z otroki ohranjati vašo duhovno razsežnost.  Staršem (nekaterih naslovov, žal, nimam ali pa so napačni) sem poslal nekaj navodil in potrebnih povezav: Slovenski katehetski urad sku@rkc.si in Urad za stike z javnostjo SŠK info@rkc.si. Ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje kovid-okužbe – bomo tudi letos zunaj ob cerkvi, kot običajno, postavili jaslice. V pripravo bi radi pritegnili čim več sodelavcev. Predlagamo staršem in otrokom, da za te skupne jaslice naberete nekaj  maha (nekaj zaplat), prevzamete električno napeljavo in lučke, postavite hlevček, potem je na vrsti smrekica, mah, obstoječe figure in izdelki, ki jih še predlagam: 3r naredi angelčke, vsi otroci svojo hišo in njene prebivalce (sestavimo našo vas), vsi župljani svojo sliko (najbolje risba, lahko tudi selfi). Javite mi, kdo bo kaj prevzel. Popis bo na župnijski spletni strani.

Koronavirus se tako imenuje, ker po videzu spominja na krono (lat. corona). Krona je znamenje oblasti. Ta virus brez dvoma izkazuje oblast nad našim  življenjem. Čeprav je neviden, vsem ljudem na zemlji narekuje, kaj smemo početi in kaj  ne. Kaže na našo ranljivost, nas spominja na našo umrljivost in opozarja na neurejen odnos do narave. Kristjani zaupamo tisti kroni, ki jo nosi križani Jezus na svoji glavi. Ta krona kaže, kako velik je prepad med človekom in njegovim Stvarnikom. Zemlja je Božja ustvaritev, ne človeška. Mi nismo njeni lastniki, ampak le oskrbniki. Ljudje smo iz življenja drugih naredili pravo godljo in koronavirus opozarja, da nimamo dveh rajev, enega z Bogom in drugega brez njega. Vsi smo v isti kaši, pa naj se jezimo in protestiramo, naj nas je strah in se želimo skriti. V svetu, ki je prežet z našimi grehi, sta bolečina in trpljenje neizogibna in vsi smo umrljivi. Pogled na kronanega Kristusa nas lahko spet spravi  z njim, s samim sabo in s svetom okoli nas. On nam bo odprl pogled za obzorja preko smrti. In tako bo koronavirus kljub opustošenju služil zdravemu namenu.

(prim. J. C. Lennox, Kje je Bog v času koronavirusa?)

V sedanjem dramatičnem položaju, ki je nabit s trpljenjem in stiskami, ki žalostijo ves svet, se zatekamo k tebi, Božja Mati in naša Mati, in pribežimo pod tvoje varstvo. O Devica Marija, obrni torej svoje milostne oči v nas v tej pandemiji koronavirusa in potolaži tiste, ki so se izgubili in jokajo zaradi smrti najdražjih, ki so jih ponekod pokopali tako, da boli duša. Podpiraj tiste, ki so v stiski zaradi bolnikov, katerim ne morejo biti blizu, da ne bi širili okužbe. Vlij zaupanje v tiste, ki so tesnobni zaradi negotov e prihodnosti in zaradi posledic v gospodarstvu in na področju dela. Božja Mati in naša Mati, izprosi nam od Boga, Očeta usmiljenja, da se ta huda preizkušnja konča in se na obzorje vrneta upanje in mir. Obvaruj zdravstveno osebje in prostovoljce, ki so v tem obdobju negotovosti v prvih bojnih vrstah in tvegajo svoja življenje, da bi reševali druga življenja. Spremljaj njihove junaške napore in jim dajaj moči, dobrote in zdravja. (papež Frančišek)

Navodila stopijo v veljavo v petek, 16. oktobra 2020

Ob upoštevanju državnih predpisov in seznanitvi pristojnih državnih ustanov ter z namenom preprečitve širjenja epidemije COVID-19 in ohranitve zdravja vernikov slovenski škofje ordinariji sprejemamo naslednja navodila:[1]

Navodila (PDF)

I. Navodila za župnije iz statističnih regij, ki so z vladnim odlokom glede zajezitve epidemije Covid-19 označene rdeče

1. Svete maše z ljudstvom so do nadaljnjega odpovedane. Dovoljene so zasebne maše duhovnika brez vernikov.
2. Dovoljena je individualna duhovna oskrba vernikov.

• Zaradi izrednih razmer lahko verniki, ki se ne morejo udeležiti svete maše, prejmejo sveto obhajilo izven obreda svete maše (prim. rimski obrednik Sveto obhajilo in češčenje evharistične skrivnosti izven maše, Ljubljana 1975).
• Duhovniki lahko določijo in pravočasno oznanijo posamezne ure (še posebej ob nedeljah), ko lahko vernikom (posameznikom in družinam) podelijo sveto obhajilo in blagoslov, verniki pa lahko darujejo za potrebe Cerkve in prejmejo oznanila.
• Udeležba pri individualni duhovni oskrbi je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
• Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.
• Ob vstopu v prostor si mora vsak razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in ohranjati dva metra medosebne razdalje (to ne velja za družine in člane istega gospodinjstva).
• Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.
• Če je mogoče, naj verniki zapustijo cerkev pri drugem izhodu oz. vhodu.

3. Cerkve naj bodo odprte za osebno molitev vernikov. Naenkrat je lahko v cerkvi največ deset vernikov, ki upoštevajo določila za preprečevanje epidemije.
4. Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti.
5. Krsti, poroke, prva sveta obhajila, birme in druge župnijske slovesnosti so preloženi na čas, ko se bo epidemiološko stanje izboljšalo oz. ko bo preklican vladni odlok.
6. Cerkveni pogrebi so dovoljeni z upoštevanjem državnih navodil.
7. Kateheza (verouk) se za vse razrede do nadaljnjega izvaja na daljavo. Kateheti po navodilih Slovenskega katehetskega urada pripravijo snov za pouk osnovnošolske kateheze (verouka) po spletu. Župnik spremlja in tedensko preverja potek kateheze na daljavo.
8. Vsa župnijska srečanja (duhovne vaje, zakonske skupine idr.) se izvajajo na daljavo.

 

II. Navodila za župnije iz statističnih regij, ki so z vladnim odlokom glede zajezitve Covid-19 označene oranžno 

1. Sveta maša

Do nadaljnjega vse svete maše potekajo z največ deset verniki. V število deset so vključeni verniki in duhovnik. Prednost pri udeležbi imajo tisti, ki so darovali za mašni namen.

1. Pri svetih mašah z omejenim številom vernikov so vsi dolžni upoštevati naslednja navodila:
   a)     Svete maše so lahko samo v cerkvah ali kapelah, izjemoma v drugih prostorih.
   b)    Udeležba pri svetih mašah je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
   c)     Vsak, ki vstopi v sakralni prostor (cerkev, kapelo, dvorano, kjer poteka bogoslužje itd.), je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.
   d)    Ob vstopu v prostor si mora vsak razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in ohranjati dva metra medosebne razdalje (to ne velja za družine in člane istega gospodinjstva).
   e)     Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.
   f)     Verniki morajo udeležbo pri sveti maši predhodno najaviti duhovniku (npr. po telefonu, e-pošti, spletnem obrazcu itd.).
   g)    Vsi prisotni morajo pri vstopu v cerkev oddati svojo telefonsko številko. Duhovnik hrani telefonske številke 30 dni in jih na zahtevo izroči pristojnim državnim ustanovam (NIJZ, policija).
   h)    Vsi prisotni (udeleženci in duhovnik) morajo ves čas obreda nositi maske, vzdrževati medosebno fizično razdaljo vsaj dva metra in pri prihodu ter odhodu razkužiti roke.
   i)      Med duhovnikom in verniki naj bo med sveto mašo razdalja vsaj tri metre (razen pri svetem obhajilu).
   j)      Med sveto mašo ni zborovskega in ljudskega petja. Izjemoma lahko pri sveti maši sodeluje organist.
   k)    Duhovnik ima med sveto mašo pokrite ciborije s hostijami za vernike.
   l)      Rokovanje ob pozdravu miru se opusti.
   m)   Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Delivec obhajila pri obhajanju nosi masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
   n)    Darove za cerkev verniki oddajo v za to določen nabiralnik (košaro).

2. Po sveti maši je cerkev treba obvezno temeljito prezračiti.

3.     Cerkve naj bodo odprte za osebno molitev vernikov. Naenkrat je lahko v cerkvi največ deset vernikov, ki upoštevajo določila za preprečevanje epidemije.

 

2. Sveti krsti, poroke, sveta obhajila, birme, spovedovanje ter cerkveni pogrebi

1.     Do nadaljnjega so dovoljeni samo sveti krsti (izven svete maše), poroke in cerkveni pogrebi v zasebnem krogu do deset oseb (vključno z duhovnikom). Pri tem veljajo enaka navodila kot za obhajanje svetih maš.
2.     Podelitev zakramentov prvega svetega obhajila in svete birme je prestavljena na čas, ko bodo zdravstvene razmere to dopuščale oz. ko bo preklican vladni odlok.
3.     Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti.

3. Kateheza (verouk), javne pobožnosti, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji, župnijske slovesnosti, karitativne ustanove in duhovni seminarji

Do preklica je v župnijah, ki so v oranžnih statističnih regijah, dovoljeno izvajanje kateheze (verouka) v skladu z državnimi pravili za osnovne šole.

1. Dovoljeno je izvajanje kateheze (verouka) do vključno petega razreda osnovne šole. Za ostale razrede se kateheza izvaja na daljavo. Kateheti po navodilih Slovenskega katehetskega urada pripravijo snov za pouk osnovnošolske kateheze (verouka) po spletu. Župnik spremlja in tedensko preverja potek kateheze na daljavo.
2. Pastoralna in župnijska srečanja do deset oseb so dovoljena pod pogojem, da udeleženci ves čas nosijo zaščitne maske, ohranjajo varnostno razdaljo dva metra in imajo nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.
3. Do nadaljnjega so preklicana vsa dovoljenja za izvedbo duhovnih seminarjev in predavanj, ki jih izvajajo škofje, duhovniki, redovnice ali redovniki in laiki iz Slovenije ali tujine.
4. Do nadaljnjega pogostitve ob verskih oz. pastoralnih dogodkih niso dovoljene.
5. Karitativne ustanove delujejo v skladu z navodili, ki jih izdajo njihova vodstva, ob upoštevanju državnih predpisov.

 

III. Splošna določila, ki veljajo za vse župnije v Sloveniji (v oranžnih in rdečih statističnih regijah) 

1.     Škofje vsem vernikom, ki se ob nedeljah ne morejo udeležiti svetih maš, podeljujejo odvezo od nedeljske dolžnosti (prim. ZCP, kan. 1245).
2.     Verniki, ki se ne bodo udeležili nedeljske svete maše, naj le-to spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo,posvetijo čas molitvi, branju Božje besede ali dobrim delom (prim. ZCP, kan. 1248, § 2). Kjer je mogoče, se lahko udeležijo svete maše med tednom.
3.     Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev ali kapelo mora biti umaknjena. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo. Duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
4.     Ko verniki prihajajo v sakralni prostor za bogoslužje ali za zasebno molitev in odhajajo iz njega, naj upoštevajo medosebno razdaljo.
5.     Med sveto mašo ali drugim bogoslužjem zadrževanje v zakristiji ni dovoljeno več kot eni osebi.
6.     Duhovnik, ki je prehlajen, ima vročino oziroma kaže druge simptome bolezni, ne sme maševati z udeležbo vernikov in voditi drugih obredov.
7.     Duhovniki naj ne prenašajo svetih maš po spletu. V veljavi ostanejo obstoječi prenosi svetih maš po televiziji (TV Exodus, TV Slovenija itd.) radiu (Radio Ognjišče, Radio Slovenija itd.) in spletu, ki so namenjeni starejšim in bolnim ter tistim, ki se ne morejo udeležiti svete maše v cerkvi. Župniki pa lahko po elektronskih medijih nagovorijo svoje vernike, z njimi molijo in jih spodbujajo, da bodo čas preizkušnje lažje preživeli.
8.     Na praznik vseh svetih, 1. novembra, in spomina na verne rajne, 2. novembra, letos na pokopališčih in v cerkvah niso dovoljena bogoslužja ali blagoslovi z udeležbo vernikov. Prav tako ni dovoljena organizirana molitev vernikov. Duhovnik naj sam blagoslovi pokopališče pri pokopališki kapeli oz. pri vhodu in povabi vernike, da v domačem krogu molijo za rajne (npr. rožni venec).
9.     Do nadaljnjega je pri bogoslužju prepovedano sodelovanje cerkvenih pevskih zborov in ostalih glasbenih skupin. Prav tako so prepovedane pevske vaje.
10.  Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti. Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.
11.  Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni.

 

IV. Vabilo k molitvi (velja za vse statistične regije Slovenije)

1.     Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, naj okrepijo molitev za zdravje, bolnike, zdravstvene delavce in blagoslov našega naroda ter konec pandemije.

 

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zaostrovanja državnih navodil, bo vsak škof ordinarij za svojo škofijo sprejel dodatne omejitve na področju verskega oziroma bogoslužnega življenja župnij.

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in socialnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si.

Navodila stopijo v veljavo v petek, 16. oktobra 2020. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času krepitve epidemije COVID-19,[2] ki so bila v veljavi od 21. julija 2020.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

 

Za dodatne informacije in pojasnila se lahko obrnite na: info@rkc.si

Rožni venec govori o Kristusovi skrivnosti. V litanijah to molitev celo imenujemo sveti rožni venec. To pa zato, ker se v njej poglabljamo v samo skrivnost Božje prisotnosti v našem življenju. Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe. Sčasoma se je razvila molitev 150 zdravamarij in 15 očenašev, številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu. Rožni venec je razdeljen na tri temeljne dele. Veseli, žalostni in častitljivi. Sveti oče, sveti Janez Pavel II., je dodal tem delom še svetli del rožnega venca. Rožni venec je molitev ponavljanja, saj kar 50 ponovimo eno molitev zdravamarija v enem samem delu rožnega venca. Zdi se, da se to ne ujema z mislijo sodobnega človeka. Toda molitev rožnega venca ni podajanje informacij, je ustvarjanje Božjega okolja, v katerem mi lahko Bog zelo osebno spregovori. Rožni venec, ki je najbolj razširjen, so zelo spodbujali bratje dominikanci. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge. Danes je rožni venec molitev mnogih laikov in družin. Obenem pa je postal skupna molitev vse Cerkve, kraj, kjer se različni stanovi v Cerkvi srečamo. Ob poplavi duhovnih tehnik, ki zasužnjujejo, ker grobo in nesvobodno preoblikujejo našo dušo, spoznavamo rožni venec kot blago šepetanje skrivnosti Gospoda, ki po Mariji vstopa v naše srce. Rožni venec nam pomaga, da na poti upodabljanja po Kristusu rastemo naproti cilju, ki je svetost. ‘Najpomembnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti. »Potrebujemo krščanstvo, ki se bo odlikovalo predvsem po umetnosti molitve«. Krščanska občestva naj postanejo »pristne šole molitve« v novem tisočletju.                            (vir:  http://www.marija.si/novice/2014-10-1/327  

Pristojni vatikanski urad je ugodil prošnji škofa Jurija in imenoval sv. Hieronima za zavetnika naše škofije. Veliki duhovni in bogoslovni učitelj, prevajalec sv. pisma iz grščine in hebrejščine v latinščino,  je bil verjetno iz naših krajev, a nam ne pripada izključno; »naš« je, ker pripada kristjanom zaradi svetopisemskega, bogoslovnega in duhovnega doprinosa Cerkvi; »naš« je, ker je s svojim velikim jezikoslovnim znanjem zaznamoval ne le takratno in kasnejše latinsko izročilo ampak tudi vso zahodno kulturo. Spominjamo se 1600. obletnice njegove smrti in »našemu« Hieronimu je bil lani oktobra  posvečen mednarodni znanstveni simpozij v Ljubljani, v naši škofiji pa smo ga spoznavali in proslavljali v njemu posvečenih cerkvah na Primorskem. Navdih je narekoval Hieronim: kot latinec in Rimljan po izobrazbi, kulturi in čutenju; kot svetovljan, ki je iz naših krajev, iz doslej neugotovljenega rojstnega Stridona, odšel in obhodil svet od Trierja v  Nemčiji, do Rima in Betlehema v Judeji; kot kristjani in spokornik, ki je  puščavniški samoti iskal sebe in Boga, na papeževem dvoru pa bil vplivna cerkvena oseba; kot kremenit in dosleden značaj, strog do sebe in drugih, ki jim je bil duhovni učitelj ali prijatelj; kot pisec pisem emonskim vernim ženam in drugim kristjanom med Emono in Oglejem; kot avtor bogatega opusa, ki še vedno kliče k branju in proučevanju. Skratka – naš.  (Družina 38/2020, str. 26, Sveti Hieronim med nami)

Kakor je Bog postavil Ezekiela za stražarja Izraelove hiše, je naročil staršem, naj varujejo svojo »hišo«, družino (prim. Ezk 33,7). Njihova vloga je podobna prerokovi; poslušati morajo Boga, spodbujati otroke, jih svariti pred grehom in jim pomagati živeti tako, da bodo ugajali Gospodu. To poslanstvo ni namenjeno samo staršem. Bog želi, da bi vsi pazili drug na drugega. Naloga stražarja se nam utegne zdeti prezahtevna. Že sama beseda »stražiti« pomeni paziti in varovati. Bog je zlasti staršem zaupal telesno in večno dobrobit otrok. Kako naj izpolnimo taka pričakovanja? S priprošnjo. Starši se zavedajo, da ne morejo nadzorovati sleherne plati življenja svojih otrok. Njihov vpliv je omejen, posebno ko otroci odraščajo in se podajo na svojo pot. Moč molitve pa je brezmejna! Priprošnja za družino ni potrata časa. Morda imamo zelo dolg seznam, če nanj dodamo še brate in sestre ali vnuke. Pa vendar se potrudimo moliti za vsakogar od njih po imenu, natančno povejmo, za kakšen namen molimo. Nato zmolimo za vse: »Gospod, varuj in vodi mojo družino. Blagoslavljaj in varuj jo pred zlom. Napolni jo z mirom in ljubeznijo.« (Beseda med nami 2020/5, str. 22)