Starši se čutite odgovorne za srečo svojih otrok: v ta namen ste pripravljeni veliko popustiti, včasih tudi preveč, »samo da bi bil otrok zadovoljen«. Kar pa lahko vodi do razočaranja, jeze in občutka nemoči in krivde, ko vaši otroci z vami ne delijo za vas in za vse pametne in modre vzgojitelje in znanstvenike popolnoma razvidnih predlogov, kako priti do sreče v življenju. Zdi se modro verjeti, da niso samo starši krivi za vse zmote in nesreče svojih otrok v zapravljeni mladosti. Ko sta svojega otroka prinesla v cerkev k svetemu krstu, sta izpovedala svojo vero v Očeta, ki je v nebesih, in svojo odločitev, da bosta otroku omogočila razvoj v krščanski skupnosti. Zato je skladno z izbiro krsta nuditi otroku pot vključevanja v skupnost, udeležbo pri njenem življenju, prebujati otrokom in mladim zavest pripadnosti krščanski skupnosti, ki vzgaja v veri, v molitvi in kjer se zastavlja vprašanje o prihodnosti. Družina, ki se osami, ki brani svoj mir tako, da se odteguje srečanjem v skupnosti, postane nazadnje krhkejša in odpre vrata tistemu nomadstvu in beganju mladih, ki ne najdejo svojega mesta v svetu. Glejte, prihaja čas prednostnih izbir! Prihodnost vaših otrok zahteva izbire, ki razjasnjujejo, kaj je bolj pomembno. Prepričanje, da se obiska nedeljske svete maše ne sme opustiti, uvaja v miselnost vere, da brez Gospoda ni mogoče storiti ničesar dobrega. Zato so obisk nedeljske svete maše v domači župniji, udeležba pri praznovanjih skupnosti, prevzem kakšne odgovornosti, skrb, da se otroci udeležujejo oratorija, obiskujejo verouk in prevzemajo druge naloge ter izkoriščajo druge možnosti za mlade v župniji načini pospeševanja čuta pripadnosti, ki daje trdnost in postopoma vodi k odgovornosti za skupnosti, ki lahko dozori tudi v kakšen poklic služenja občestvu. (prim. C. M. Martini, Tistim, ki ljubijo svoje otroke in prihodnost Cerkve, Maribor 2003)
Kategorija: Uncategorized
VNEBOVZETA
Češčenje Marije so naši predniki prejeli s pokristjanjevanjem iz Ogleja; od tam je najprej oznanilo prišlo v naše kraje. Tudi naša župnijska cerkev in naša župnija sta Marijini. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Mariji Vnebovzeti (njen praznik je 15. avgusta) je v naši škofiji poleg koprske stolnice posvečenih še 14 drugih župnijskih in 10 podružničnih cerkva. – Češčenje Božje Matere Marije je od prvih krščanskih stoletij prevzelo vernike zaradi osnovne potrebe pa materinski zaščiti in bližini. Mati Božja je tudi naša mati. – Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti. To dejanje predstavlja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje. Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. Praznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika.
PRISPEVEK MIGRANTOV
Pandemija koronavirusa je osvetlila vlogo ključnih delavcev pri ohranjanju evropskega zdravstvenega varstva, dobavnih verig in kmetijskih sistemov. Dejansko migranti, vključno z begunci, predstavljajo pomemben delež teh delavcev in v pomembnih sektorjih v Uniji je 13% tujcev, mnogi od njih so iz držav zunaj Evrope. Migranti že dolgo igrajo ključno vlogo pri ohranjanju evropskih gospodarstev. Med krizo COVID-19 se je odvisnost Evrope od migrantskega dela le še povečala: v povprečju je 1 od 5 delavcev, ki predelujejo hrano v EU, migrantov. V Slovenijo prihajajo delavci migranti večinoma iz držav zahodnega Balkana in igrajo pomembno vlogo pri zapolnjevanju pomanjkanja delovno aktivne populacije zaradi staranja prebivalstva, upada rojstev in odhoda mladih v tujino. V letu 2019 so predstavljali 11 % delavcev v Sloveniji. Pogosto delajo v dejavnostih, ki zaradi nizkih plačil in slabših pogojev dela ter negotovosti zaposlitve ne pritegnejo domačih delavcev. Večinoma pri nas opravljajo težja fizična dela v gradbeništvu (27 %), proizvodnji, pri reciklaži odpadkov, vzdrževanju, čiščenju, v prehrambni industriji in gostinstvu ter pri oskrbovanju starejših in bolnih. Mnogi med njimi so bili pomembni delavci v času koronavirusne krize. Soočajo se z diskriminacijo na stanovanjskem trgu ter s širšo diskriminacijo v družbi, izkoriščanjem in kršenjem človekovih pravic. (Družina 30/2020). – V gradbeni ekipi pri obnovi cerkve na Bač so bili vsi delavci doma z Juga; hvala, da ste jih lepo sprejeli in jim postregli.
PRED KOM KLEČATI?
Kaj pomeni poklekniti pred nekom? Policisti v New Yorku in Michigenu so pokleknili pred demonstranti in tako pokazali, da so proti nasilju. Papež sv. Janez Pavel II. je ob obiskih po svetu, ko je stopil z letala, pokleknil in poljubil tla dežele in ljudstva, h kateremu je prišel na obisk; tako se je s poljubom dotaknil tudi naših tal, naše rodne zemlje. Najbolj romantičen je poklek fanta pred dekletom, ko jo zaprosi za roko. V krščanskem okolju pomeni poklek znamenje spoštovanja. Pomembno je, pred kom in kje klečim. Kristjani klečimo pred Bogom. Najvišjim in Najsvetejšim, ki je Začetek in Konec vsega. Klečati pred Bogom je dejanje svobode in dostojanstva. Klečati pred Bogom omehča ne samo kolena, ampak tudi srce, da ne obsoja, ampak da se iz kamna spremeni v Kruh. Klečimo lahko zunaj, v cerkvi, doma ali v drugih prostorih. V tej drži lahko iskreno moliš za vse ljudi, za vse vlade in vse novinarje in še posebej za protestnike, da bi našli, kar iščejo, saj bi tako osrečili sebe in druge. Pri molitvi klečijo množice mladih in starih v Medžugorju sredi vročine, na golem kamenju; pred Najsvetejšim zakramentom klečijo in molijo sestre klarise in karmeličanke 24 ur; klečijo tudi matere ob majhnih otrocih, da jim vidijo v obraz; in bolniški strežniki ob bolnih in ostarelih, da jih uredijo in zdravijo. Kdaj si ti zadnjič klečal? (prim. Družina 28, str. 32)
RAZNI MAŠNIKI
V naši škofiji letos ni nobenega novomašnika in ne bo sprememb na župnijah zaradi duhovniških premestitev. Po smrti g. Franca Rasporja bo izpraznjeno jelšansko župnijo do nadaljnjega upravljal župnik iz Podgraj. – Duhovnik v vasi in na župniji je za koga nenavadna, celo čudaška figura, srednjeveški ostanek ali celo sprevrženec; za druge ljudi je neškodljiv sodržavljan, ki je družbeno koristen, ker skrbi za kulturne spomenike in ne uči nič slabega. Z verniki pa je eden od njih, grešnik in svetnik, ko z njimi deli »težo dneva in vročine«, z njimi moli in deli zakramente. Je sopotnik, znanec, lahko prijatelj. – Te dni se duhovniki spominjamo svojega mašniškega posvečenja in nekateri obhajajo okrogle obletnice – pivški župnik to nedeljo ob 16. uri srebrnomašno slavje, jaz sem duhovnik že 44 let. Ko se ozrem nazaj, pomislim, kje sem in kam grem. Še nedolgo nazaj sem verjel, da je moja duhovniška podoba odvisna od kraja in oblike mojega dela. A z leti človek spozna, da si je v samem sebi svoj blišč in svoja beda; da od okolice ni kaj dosti odvisno, kako se počutim, ampak da sem luč ali tema iz tega, kar nosim in živim v sebi. In še bolj pomembno: da to kar sem, sem po božji dobroti. Vsakega človeka, tudi duhovnika, Bog pokliče v življenje; človeka oblikuje dom, vzgoja, trpljenje in veselje, malo tudi izobrazba. Temeljni naš oblikovalec pa je Bog. Od njega sem se rodil takrat in tam, vodil me je in družil s prav tistimi ljudmi, da sem se bal in se navduševal, da sem danes lahko tukaj. Z vami, duhovnik za vas in tudi zase; mogoče želite drugačnega in boljšega, a potrpite z mano, morda se bom le še spremenil.
SKUPAJ ZA NAŠ DOM
Jezus Kristus, ti si gospodar zgodovine, potrebujemo te. Ranjeni smo in v stiski. Prosimo te, olajšaj nam bremena bolečin in nas krepčaj v boju. Poveži naše družine in skupnosti, naj bomo odgovorni za skupno dobro in naj širimo resnico o življenju. Daj nam pogum, do bomo ljubili vse – brez izjeme, zlasti pa uboge in bolne, ki so tvoji posebni prijatelji. Daj, da bomo odpuščali tistim, ki nas žalijo, in zavračali vsako zlo ter delali za mir in spravo. Prosimo te, podeli nam svojega Duha in njegove darove, da bomo uresničili voljo usmiljenega Očeta in postali ljudstvo veselega upanja. Jezus Kristus, gospodar zgodovine, blagoslavljaj našo domovino, bodi z nami zdaj in v prihodnjem času. Amen.
/Molitvena devetdnevnica za domovino – od 16. do 24. junija/
VARNI Z MARIJO
Danes, na binkošti, obhajamo tudi spomin Marijinega obiskanja sorodnice Elizabete in konec Marijinega meseca maja. Apostoli so po Jezusovem vnebohodu molili z Marijo – ta vzorec prve Cerkve je pomemben tudi za nas. Marija je Jezusa dala svetu in tudi nam. Ona nas vodi k svojemu sinu Kristusu. Zato je pomembno, da se tudi mi v svoji molitvi pridružimo Božji Materi Mariji. Jezus je dejal, da je z nami vse dni do konca sveta, in to velja tudi za Mater Marijo, ki kot skrbna mati vselej skrbi za nas in nam je ob strani. Apostoli so prejeli dar Svetega Duha ob Mariji in tudi mi prejemamo Božje milosti po njej, ki je rekla, pastirici Urški, ko se ji je prikazala na Skalnici, naj jo prosimo milosti. Priložnosti za molitev je veliko, le čas si vzemimo in sami ali skupaj z drugimi prepustimo dušo in srce, naj se odpravita z Marijo na božjo pot. Božjo milost kristjani prejmemo pri svetem krstu in spet se nam vrača pri sveti spovedi, s sabo prinaša vse darove Svetega Duha in vse kreposti, po katerih smo lahko dobri ljudje, Božji otroci in kristjani. Letos nam je epidemija s korono, poleg vsega drugega, preprečila tudi običajno velikonočno sveto spoved. Marsikdo bo poleti na kakšnem romanju ali ob drugi priložnosti opravil sveto spoved drugod; lahko pa se spoveste tudi v domači cerkvi, kjer je vsak dan pred mašo priložnost za spoved v kapeli, na podružnicah pa v zakristiji. Rad bom šel tudi do bolnih in starejših – pokličite. /prim. NG 28. maj, št. 21/
PAPEŽEVO PISMO
Dragi bratje in sestre! V mesecu maju Božje ljudstvo še posebej zavzeto izraža svojo ljubezen in pobožnost do Device Marije. Zaradi pandemije smo »ovrednotili« domačo razsežnost molitve, tudi z duhovnega vidika. Rožni venec lahko doma molimo skupaj ali sami; v obeh primerih pa je skrivnost, kako to storiti: preprostost. Ob koncu rožnega venca vam ponujam molitev, ki jo bom tudi sam molil, duhovno povezan z vami. Dragi bratje in sestre, ko bomo skupaj zrli Kristusovo obličje s srcem Marije, naše matere, nas bo to še bolj povezalo v duhovno družino in nam pomagalo premagati sedanjo preizkušnjo. Jaz bom molil za vas, še posebej za najbolj trpeče, vi pa, prosim, molite zame. Iz srca se vam zahvaljujem in vas blagoslavljam. – O Marija, ti vedno siješ na naši poti kot znamenje odrešenja in upanja. – Tebi se izročamo, Zdravje bolnikov, ki si se poleg križa pridružila Jezusovi bolečini in ohranila trdno svojo vero. – Ti, Rešitev rimskega ljudstva, veš, kaj potrebujemo, in smo prepričani, da boš za to poskrbela, da se bo kakor v Kani Galilejski vrnilo veselje in praznovanje po tem trenutku preizkušnje. – Pomagaj nam, Mati Božje ljubezni, da bomo svojo voljo uskladili z Očetovo in storili to, kar nam bo rekel Jezus, ki je nase naložil naše trpljenje in si naprtil naše bolečine, da nas preko križa privede do veselja vstajenja. Amen. – Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva in blagoslovljena Devica. Amen.
Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19
Slovenski škofje so odločili, da se s ponedeljkom, 4. maja 2020, cerkve ponovno odprejo za bogoslužje z udeležbo vernikov. Tako se bodo verniki lahko udeležili svetih maš in prejemali nekatere zakramente. Cerkve so bile omejeno dostopne od 13. marca 2020, ko so škofje zaradi epidemije Covid-19 odpovedali svete maše z verniki.
V izogib širjenju epidemije, za ohranjanje zdravja vernikov ter slovenskega prebivalstva, so škofje, ob upoštevanju državnih predpisov ter predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov, sklenili, da se svetih maš lahko udeležujejo le zdravi verniki, ki morajo nositi zaščitno masko ter si pri vhodu razkužiti roke. V cerkvah bodo morali ohranjati razdaljo 1,5 metra in prejemati obhajilo samo na roke. Po vsaki sveti maši bo potrebno obvezno prezračiti cerkve. Škofje so tudi ponovno dovolili podeljevanje zakramenta krsta in cerkvene poroke z največ 15 udeleženci. Cerkveni pogrebi se izvajajo tako kot do sedaj ob upoštevanju državnih predpisov. Župnijski verouk je do nadaljnjega še vedno odpovedan in poteka na daljavo.
S klikom na spodnji povezavi lahko prenesete navodila na vaš računalnik:
Grafična navodila pred vstopom v cerkev
Slovenski škofje se zahvaljujemo duhovnikom, ki v času epidemije COVID-19 ostajajo zvesti pastirji zaupanega ljudstva. Mnogi kot pravi očetje skrbijo, da župnijske in druge skupnosti kljub telesni razdalji ostajajo povezane in tako krepijo naše krščanske družine. Posebna zahvala velja redovnikom in redovnicam za vse molitve in delo, ki ga v tem času namenjajo Bogu in ljudem. Zahvaljujemo se tudi vsem vernikom, ki potrpežljivo in požrtvovalno sprejemajo omejitve javnega bogoslužja ter tako prispevajo k zaustavitvi širjenja epidemije ter varujejo ostarele, bolne in druge ogrožene skupine, ki bi se lahko brez sprejetih ukrepov okužile in imele resne zdravstvene težave z mnogimi tragičnimi posledicami. Obenem čestitamo vsem strokovnim in vladnim službam, da so s svojim ravnanjem prispevali k omejitvi širjenja epidemije.
Slovenski kristjani smo letos doživeli veliko noč podobno kot apostoli na velikonočno jutro: zaprti v svojem domu in med svojimi bližnjimi. Gospod je vstal in je z nami na vseh naših življenjskih poteh, še posebej v preizkušnjah, zato zaupamo, da je pred nami svetla prihodnost žive vere. Naša vera v vstalega Jezusa Kristusa je močnejša od pregrad in telesnih meja. Želimo si, da se naša občestva čim prej ponovno združijo ob oltarni mizi, vendar ob tem ne smemo pozabiti, da nevarnost epidemije ni minila in da se razmere lahko hitro zaostrijo.
Slovenski škofje ordinariji smo na seji Stalnega sveta Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala 23. aprila 2020, sprejeli nove ukrepe na področju ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi ter se odločili za postopno vzpostavitev javnega bogoslužja v cerkvah. Čeprav epidemija COVID-19 še ni končana, želimo vernikom z novimi navodili omogočiti dostop do zakramentov in življenja v župnijah. Nova navodila veljajo od ponedeljka, 4. maja 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19,[1] ki so bila v veljavi od 13. marca 2020.
Da bi preprečili širjenje epidemije COVID-19 in ohranili zdravje vernikov ter slovenskega prebivalstva, škofje ordinariji skladno z Zakonikom cerkvenega prava (kan. 455, § 1–2 ZCP), Direktorijem za pastoralno službo škofov Apostolorum successores (čl. 31 in 64) ter v okviru avtonomije ustavno zagotovljene svobode veroizpovedi in ob upoštevanju državnih predpisov ter predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov določajo naslednje:
-
Sveta maša
- Župniki in drugi duhovniki obhajajo svete maše z verniki pod naslednjimi pogoji:
- Udeležba je dovoljena samo zdravim osebam, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Starejšim, kroničnim bolnikom in drugim zdravstveno ogroženim osebam priporočamo, da še naprej svete maše spremljajo po televiziji, radiu ali spletu, saj je to zaradi njihovega zdravstvenega stanja najvarneje.
- V cerkvi mora vsak vernik nositi svojo zaščitno masko oz. temu primerno zaščito (šal, ruta ipd.).
- Pri vhodu v cerkev si mora vernik razkužiti roke z ustreznim razkužilnim sredstvom, ki ga zagotovi župnik oz. župnijski sodelavci. Če župnija ne more zagotoviti razkužilnega sredstva, se župnik obrne na lokalno civilno zaščito oz. škofijskega ekonoma. Če razkužila ni mogoče zagotoviti, svetih maš z udeležbo vernikov ni mogoče obhajati.
- Verniki morajo v cerkvi in v klopeh ohranjati medsebojno varnostno razdaljo vsaj 1,5 metra, kar pomeni, da mora biti vsaj vsaka druga vrsta prazna. Te omejitve ne veljajo za družine oz. osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu.
- V cerkvi ali drugem zaprtem prostoru je lahko naenkrat največ toliko oseb, kolikor jih prostor lahko sprejme ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra.
- Sodelovanje diakonov, ministrantov, bralcev beril oz. drugih bogoslužnih sodelavcev je mogoče samo ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra. Izjema so le nujna opravila med sveto mašo (podaja bogoslužnih predmetov ipd.).
- V zakristiji, kjer se duhovnik in sodelavci pripravljajo na sveto mašo, se mora upoštevati razdalja 1,5 metra. Če je zakristija majhna in te razdalje ni možno spoštovati, se bogoslužni sodelavci pripravijo v cerkvi.
- Maske nosijo vsi sodelavci pri bogoslužju, razen duhovnika.
- Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev mora biti umaknjena (glej 24. točko tega navodila), zato duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
- Dovoljeno je ljudsko petje. Na koru so lahko organist in solist ali družina, ki živi v istem gospodinjstvu in poje cerkvene pesmi, ob upoštevanju ustrezne razdalje 1,5 metra. Sodelovanje pevskega zbora med sveto mašo ni dovoljeno zaradi bližine med pevci in možnosti okužbe.
- Pozdrav miru oz. rokovanje se opusti.
- Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko brez izjeme. Preden se obhajajo, si verniki s prosto roko odmaknejo masko, takoj po zaužitju svete hostije pa si masko zopet namestijo čez obraz. Med verniki v vrsti mora biti vsaj 1,5 metra razdalje. Duhovnik oz. delivec obhajila mora imeti pri obhajanju masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
- Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medsebojno razdaljo 1,5 metra. Ob koncu svete maše naj se k vratom pomikajo najprej verniki, ki so bližje izhodu, ter se čim prej oddaljijo od vrat, da ostalim omogočijo nemoten prehod.
- Pobiranje darov vernikov je med darovanjem. Kdor pobira darove vernikov, mora nositi masko.
- Po vsaki sveti maši je treba cerkev temeljito prezračiti (vsaj 30 minut).
- Če je cerkev premajhna, da bi se v njej verniki lahko udeležili svete maše ob upoštevanju varnostnih ukrepov medosebne razdalje, naj duhovniki uvedejo dodatne nedeljske svete maše (npr. sobotna večerna sveta maša, ki velja za nedeljsko, dodatna nedeljska sveta maša itd.).
- Sveta maša na prostem je dovoljena ob upoštevanju državnih in občinskih zakonov ter pod prej navedenimi pogoji. Trenutno državni predpisi določajo, da so javni dogodki z več kot 5 osebami prepovedani. Če bo prišlo do spremembe tega števila s strani civilne oblasti, lahko duhovniki darujejo svete maše na prostem z upoštevanjem omejitve števila navzočih vernikov. Zadrževanje v zaprtih prostorih ali na prostem pred sveto mašo ali po njej je podvrženo civilnim predpisom in ni dovoljeno.
6. Škofje ordinariji s tem odlokom do preklica dovoljujejo, da verniki dolžnost nedeljske svete maše izpolnijo tako, da se udeležijo svete maše enkrat v tednu na kateri koli dan. Bolniki in ostareli, ki ne morejo v cerkev, ter drugi zdravstveno ogroženi naj sveto mašo spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo ter darujejo Bogu svoje molitve in trpljenje (prim. kan. 1248, § 2 ZCP).
-
Zakrament svete spovedi
7. Spovedovanje v spovednicah in spovednih kabinetih ni dovoljeno. Zakrament svete spovedi je dovoljeno obhajati na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi spovedanec in spovednik nosita zaščitno masko in ohranjata razdaljo 1,5 metra.
- Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.
-
Podeljevanje zakramentov krsta, prvega obhajila, birme, poroke in bolniškega maziljenja
9. Posamično podeljevanje zakramenta svetega krsta je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno in obredu primerno razdaljo ter nosijo zaščitne maske. V primeru zaporednih krstov je treba prostore predhodno prezračiti.
- Po presoji duhovnika in po posvetu s starši ustrezno pripravljenih otrok je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila v skupinah z največ 5 prvoobhajanci ob nedeljah oz. delavnikih. Za druge otroke, ki še niso pripravljeni, se podeljevanje zakramenta prvega svetega obhajila preloži na jesenski čas.
11. Podeljevanje zakramenta birme je zaradi osebnega stika med birmancem in birmovalcem preloženo na jesenski čas oz. čas po začetku novega veroučnega leta. Nove termine birm bodo posamezne škofije uskladile z župniki.
12. Podeljevanje zakramenta svetega zakona je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo ter nosijo zaščitne maske.
13. Podeljevanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo.
-
Pogrebi
- Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogrebni obred se opravi v navzočnosti najožjih sorodnikov. Pogrebna sveta maša je lahko darovana ob upoštevanju določil v poglavju I) Svete maše tega navodila.
15. Med pogrebom je treba upoštevati medsebojno razdaljo 1,5 metra.
-
Kateheza, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji in šmarnice, župnijske slovesnosti
16. Do preklica po župnijah ni verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj (sestanki ŽPS in ŽGS, izobraževanja, duhovni seminarji, kulturna srečanja, razstave, koncerti, proslave itd.). Izobraževanje in srečanja lahko potekajo na daljavo po spletu. Kateheti naj v dogovoru z župniki prosijo starše, da manjkajočo snov predelajo skupaj s svojimi otroki. Vsebina je dostopna na uradni spletni strani Slovenskega katehetskega urada oz. župnij.
- Poletni oratoriji in počitniško druženje oz. delavnice lahko potekajo ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov.
- Branje šmarnic za odrasle lahko poteka po cerkvah v okviru rednih svetih maš oziroma po kapelah in hišah ob upoštevanju državnih navodil. Šmarnice za otroke v cerkvah letos odpadejo. Otroci in odrasli so povabljeni, da prisluhnejo spletnim prenosom šmarnične pobožnosti (Radio Ognjišče, TV Exodus in drugi spletni prenosi). Gradivo za otroke in odrasle je objavljeno tudi na spletni strani Slovenskega katehetskega urada.
- Župnijske slovesnosti lahko potekajo zgolj ob upoštevanju določil v poglavju I) Svete maše tega navodila in upoštevanju medosebne varnostne razdalje 1,5 metra.
-
Katoliške izobraževalne in vzgojne ustanove
20. Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ministrstva za zdravje RS ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.
-
Katoliške karitativne ustanove
- Katoliške karitativne ustanove nadaljujejo svoje delo in poslanstvo pomoči v enakem obsegu ob upoštevanju državnih navodil ter že sprejetih varnostnih ukrepih.
-
Bogoslužni in drugi cerkveni prostori
22. V cerkvah in kapelah je možna osebna ali skupna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da so v prostoru osebe med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra in se upoštevajo ostali preventivni ukrepi (maske, uporaba razkuževalnih sredstev in zračenje prostora).
23. Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba zračiti in redno razkuževati z razkužilnimi sredstvi (kljuke vrat, klopi, tla). Vernikom mora biti v cerkvi pri vhodu na voljo razkužilno sredstvo za roke. Vsak, ki vstopi v cerkev, mora poskrbeti za osebno varnost pred okužbo, tako kot velja za vstopanje v javne prostore: razkužiti si mora roke in si nadeti zaščitno masko. Prav tako ohranja medsebojno razdaljo vsaj 1,5 metra. Če teh pogojev ni mogoče zagotoviti, cerkev oz. kapela ne sme biti odprta za javnost.
24. Pri vhodu v cerkev v kropilnikih ne sme biti blagoslovljene vode. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo, kar nadomesti pokrižanje z blagoslovljeno vodo.
25. V cerkvah je lahko postavljena zaprta posodo z blagoslovljeno vodo za osebno rabo vernikov pod pogojem, da se posoda z zunanje strani redno razkužuje.
26. Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi so odprti za obiskovalce le po predhodnem dogovoru za nujne zadeve, ki jih ni mogoče urediti po telefonu ali spletu. V tem primeru je lahko v pisarni samo en obiskovalec, ki mora nositi zaščitno masko ter si mora ob vstopu razkužiti roke. Duhovnik oz. uslužbenec, ki dela v pisarni, odprti za javnost, mora prav tako nositi ustrezno zaščito in prostore pogosto zračiti. O odprtju in urniku posameznega urada odloča vsak ordinarij oz. odgovorna oseba posebej.
27. V samostanih naj redovnice in redovniki omejijo izhode ter stike z zunanjimi obiskovalci. V samostanskih kapelah morajo biti kropilniki z blagoslovljeno vodo izpraznjeni. Glede obhajanja svetih maš naj se dogovorijo s krajevnim škofom. Pri svetih mašah v samostanih naj ne bo zunanjih obiskovalcev.
-
Splošna priporočila
28. Vsem starejšim vernikom (še zlasti starejšim kroničnim bolnikom) priporočamo, naj bodo še naprej preventivno izolirani ter naj posvetijo čas molitvi za zdravje bolnikov, zdravstvenega osebja in čimprejšnji konec epidemije.
29. Vsi verniki naj upoštevajo splošno higieno kihanja in kašljanja v robec oz. zgornji del rokava, medosebno razdaljo vsaj 1,5 metra, redno umivanje rok ter nošenje ustreznih zaščitnih sredstev. Obraza (oči, nosu in ust) naj se ne dotikajo z nečistimi/neumitimi rokami. Izogibajo naj se tesnih stikov z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni.
30. Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da v zahtevnem času epidemije nadaljujejo molitev za zdravje in blagoslov našega naroda. V mesecu maju naj okrepijo pobožnosti v čast devici Mariji. Prav tako naj se slovenska katoliška občestva pridružijo molitvi papeža Frančiška in vsak dan zmolijo rožni venec za prenehanje epidemije.
Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja stanja in zaostrovanja državnih navodil, bomo škofje sprejeli dodatne omejitve na področju verskega oz. bogoslužnega življenja naših skupnosti.
Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in družabnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije, navodila in novice so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si/covid19-meni-ssk
Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje
MLADI V KARANTENI
Zamejska Slovenka piše iz Španije, kjer je na študijski izmenjavi: Za nami so velikonočni prazniki, ki so bili prav gotovo za vse nekaj posebnega, neponovljivega, tudi zame, ko sem se poglobila vase in razmišljala o svojem odnosu do Boga in vere. Svojo vero dojemam kot pomemben del lastne identitete, vendar moram priznati, da mi je včasih kljub temu z novimi znanci nerodno govoriti o tem: najdejo se nestrpni ljudje s stereotipno predstavo o vernih in so do nas zelo kritični. Zdi se, da je v današnjem svetu, predvsem med mladimi, vedno manj vernih. Mislim, pa da se mladi o veri preprosto ne pogovarjamo. Tudi sama se tej temi najraje izogibam. Vendar sem pred kratkim z nekim študentom načela pogovor o veri. On je priznal, da ne veruje v Boga in da mi zavida, saj si predstavlja, da lahko s pomočjo vere veliko lažje prenašam težo karantene. Njegove besede so mi seveda dale misliti. Zdelo se mi je zanimivo, da me je nekdo, ki se je sam označil za ateista, spomnil na to, da lahko pri Bogu v vsaki situaciji poiščemo uteho. Prepogosto pozabljamo, da je vera dar, za katerega moramo biti Bogu hvaležni, predvsem v tem času, ko ga najbolj potrebujemo. Poleg tega pa bi se morali v molitvi spomniti tudi na tiste, ki tega daru nimajo, si pa vseeno želijo in zaslužijo tolažbo v težkih trenutkih. (prim. Novi glas 2020/14)